Trenutno se predvaja:
21. marec 2017 ob 10:05Zgodbe

Število rib pri nas upada, v Strunjanu bi prepovedali ribolov

Med različnimi načrti, povezanimi z varovanjem morja, razmišljajo, kako bi tu morda spet lahko naselili morsko mačko, pa tudi, da bi naravni rezervat za nekaj časa popolnoma zaprli za ribolov.

Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje na slovenski obali, ki zajema tudi morski del. Tega odlikuje bogata biotska raznovrstnost, splet izjemnih naravnih in kulturnih danosti pa celotnemu parku daje poseben čar. Med različnimi načrti, povezanimi z varovanjem morja, razmišljajo, kako bi tu morda spet lahko naselili morsko mačko, pa tudi, da bi naravni rezervat za nekaj časa popolnoma zaprli za ribolov.

MORSKI ABC

Modročrna užitna klapavica zraste do 15 centimetrov. V naravi živi v skupinah, pritrjenih na trdne podlage v pasu plime in oseke, kjer se hrani s planktonom, ki ga prefiltrira iz morja. Na območju Jadranskega morja ima klapavica več kot 30 imen. V Istri je znana kot pidoč ali pedoč, v Dalmaciji pa kot dagnja. To govori tudi o tem, da je klapavica gospodarsko najbolj pomembna školjka na tem območju. Je sicer prva školjka, ki so jo v Evropi začeli organizirano gojiti. Prve omembe gojenja v Franciji so iz leta 1235. V Strunjanskem zalivu jih komercialno gojijo od leta 1981. Školjčišča se raztezajo na površini 11 hektarjev, kar je toliko kot skoraj 15 nogometnih igrišč. Na leto vzgojijo od 200 do 300 ton klapavic.

Strunjanski krajinski park ima štiri kilometre obrežja. To je tri odstotke še naravno ohranjenega Tržaškega zaliva. Naravni morski rezervat zajema 200-metrski pas obalnega morja in celoten Strunjanski zaliv do Pacuga. Z njegovo izjemno biotsko raznolikostjo se v slovenskem morju kosa le še območje okrog piranskega rta Madona. Sicer pa so zavarovana območja edina, ki ne obremenjujejo morja, temveč pozitivno vplivajo tudi na širši morski ekosistem.

Tako so denimo ob miramarskem naravnem rezervatu v Italiji, kjer je ribolov povsem prepovedan, že pred leti ugotovili, da se je število rib in drugih organizmov posledično tako povečalo, da imajo zdaj od tega koristi tudi ribiči izven parka. Za razliko od znatno manjšega miramarskega rezervata, strunjanski ni popolnoma zaprt za ribolov, nam je za oddajo Morje in mi pojasnil direktor Marko Starman: "Mi nimamo popolnoma zaprtega rezervata, zato je bolj naravni kot ribiški ribiški rezervat. Se pa v okviru projektov ravnokar menimo, tako z ministrstvom za kmetijstvo, kot za okolje, da bi ga za nekaj let v sodelovanju s profesionalnimi ribiči zaprli."

Ob tem bi ribiči dobili ustrezno odškodnino, hkrati pa bi v okviru pilotnega projekta izvajali strožje varovanje, da ne bi prišlo do krivolova, nadaljuje Starman: "Naši ribiči, ki od tega živijo, nas opozarjajo, da je to eden glavnih razlogov, zakaj je ulov slabši. Ta večletni pilotni projekt bi tako lahko povedal, ali je tudi naš rezervat taka 'valilnica' in torej funkcionira tudi kot ribiški rezervat."

Ribolov je že prepovedan pod školjčišči, kjer nameravajo postaviti naravne čistilne naprave, ki bi nudile zatočišče tudi ribam, kar bi prav tako pozitivno vplivalo na ribolov zunaj območja. "V Strunjanu imamo več kot 63 vrst različnih ribjih in drugih morskih vrst, v slovenskem morju pa je vseh skupaj okrog 80. Skratka, pretežni del bogastva je tu in je to vredno varovati že samo po sebi. Zdaj bi pa radi ugotovili, ali ima lahko še kdo drug od tega koristi. Naši zavezniki pri tem so prav profesionalni ribiči, s katerimi smo uresničili že več projektov."

Pri preizkušanju ulova so tako ugotovili, da ga ni prav veliko. Prav v tem mesecu pa so z ribiči začeli izvajati dejavnosti varovanja v okviru evropskega projekta FishMPABlue2 za upravljanje ribolova v sredozemskih morskih zavarovanih območjih. Strunjanski park je eden od 14 partnerjev iz šestih držav, skupaj z ribiči pa bodo izvedli triletni pilotni projekt monitoringa ulova in prilova ter ugotavljali podvodni cenzus rib. V preteklosti so ribiči v svoje mreže občasno ujeli tudi morsko mačko, ki je iz slovenskega morja izginila. V Krajinskem parku Strunjan zdaj s piransko Morsko biološko postajo preverjajo možnosti, da bi jo spet naselili v slovensko morje oziroma vsaj ugotovili razloge, zakaj je izginil. "To je vrsta morskega psa, ki je bila včasih pogosta tukaj. V hrvaških delih Istre je še vedno, ga pa ni niti v Miramaru, niti pri nas več. Pravega razloga, zakaj je izginil, še ne vemo."

Krajinski park že ves čas v tesnem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom spodbuja razvoj blagovnih znamk. Strunjanska dolina bo tako letos spet zadišala po strunjanskih jagodah, blagovna znamka naj bi postale tudi klapavice. Z naravovarstvenega vidika pa je pomembno urejati tudi območja, ki mejijo na park. Tako skupaj z izolsko občino nastaja načrt Belvederske terase. Poleg didaktičnih igral in manjše informacijske točke, bi tu bil tudi urejen prostor za piknike, ki so v parku prepovedani. Z Belvederskih teras pa bi na zavarovano območje vstopali po urejenih pešpoteh in po morju: "Tu smo predvideli kajake, pa tudi supe s prozornim dnom, da obiskovalci hkrati še občudujejo naravo pod vodno gladino. Naš cilj je zajeziti pritisk na park, vendar ne s prepovedmi, temveč s priložnostmi."

Projektna dokumentacija je pripravljena, projekt so prijavili na različne evropske razpise, rezultati pa bodo znani jeseni. Ko bodo zagotovljena sredstva, bi načrt lahko uresničili v dveh do treh letih. Že letos pa bodo nadgradili nagrajeno krožno učno pot "Strunjan v podobah morja", raznoliki morski svet strunjanskega parka pa bi radi predstavili tudi v monografiji.

Oddajo Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, lahko poslušate prek povezave nad besedilom. Spodaj pa si lahko ogledate galerijo fotografij iste avtorice


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki