Trenutno se predvaja:
12. junij 2019 ob 19:58Zgodbe

Uroš iz Avstralije, kjer v šolah nimajo učbenikov in delovnih zvezkov

Z Urošem Kastelicem, ki se je iz Kopra preselil v Avstralijo, smo se pogovarjali o visokih temperaturah, drugačnem živalskem svetu, o šolskem sistemu ter še marsičem.
Noosa National Park, čudovita narava na pragu doma družine Kastelic.

Noosa National Park, čudovita narava na pragu doma družine Kastelic.

Uroš, lep pozdrav na sončno avstralsko obalo, kjer se, če se ne motim, že malce pripravljate na zimo. Drži?

"Tako je, tukaj je pozna jesen, počasi prihaja zima, dnevi se krajšajo, je pa še vedno prijetnih, zjutraj okrog 17, podnevi je okrog 25 stopinj, tako da ni hudega."

Popolnoma drugače kot pri nas. Leto 2019 se je zate in za tvojo družino začelo zelo nenavadno, torej s selitvijo v Avstralijo. Zakaj taka odločitev?

"Z ženo sva že dolgo razmišljala o tem, gledala na zemljevidu, kam bi šli, kateri del sveta bi še obiskali. Potem se je pokazala priložnost z mojo službo. Pisarno smo imeli najprej Sydneyu, pa nas to nekako ni privlačilo, potem smo pa lani odprli pisarno še tukaj v Noosi. To je majhno, letoviško mestece na Sunshine Coast v Queenslandu, približno 150 kilometrov severno od Brisbana. Takrat nisva kaj dosti razmišljala, zelo hitro je padla odločitev.

Selili ste ravno sredi naše zime in prišli tja v avstralsko poletje. To je verjetno precej poenostavilo stvari glede selitve ...

"Da, v bistvu jih je poenostavilo. Bilo je precej temperaturnega šoka, tukaj so poletja precej vroča, posebno letos je bil hud vročinski val v Avstraliji. Smo pa ob oceanu, tako da se tega ni tako zelo občutilo, kot se je ponekod v drugih predelih Avstralije, predvsem v notranjosti. Temperature so sicer bile malo čez 30, ampak višje ni šlo. Je pa sonce poleti zelo močno, v zenitu skoraj pripeka, tako da se hitro skriješ v senco."

Živite torej ob oceanu, ampak tudi zelo blizu enega od avstralskih nacionalnih parkov. Zanima, ste morda že srečali koalo, kenguruja ali kako drugo tipično avstralsko žival?

"Koale smo srečali, ampak v živalskem vrtu. So precej bojazljive živali, rade se umaknejo, rade imajo mir, tako da jih je težko videti v divjini. Tukaj je res zraven narodni park, Noosa National Park, kjer je kar nekaj koal, ampak jih v divjini še nismo uspeli videti. Drugače pa so kenguruji. Te smo precej hitro videli, in valabiji, ti so podobni kengurujem, ampak so manjši. Živijo pa v gozdovih, v skalnatih predelih. Te smo tudi že videli."

Uroš, je Avstralija takšna, kot jo opisujejo filmi in nadaljevanke, takšna, kot si si jo sam predstavljal? Si že spoznal ali stereotipi in držijo ali ne?

"Ne vem, mogoče en stereotip, da je Avstralija ena ogromna puščava. To sicer drži, večina kontinenta v notranjosti je dejansko puščava, vendar ob obalah. V predelu, kjer živimo, je ogromno gozdov, tudi precej dežja čez leto. Dejansko je deževni gozd. Nismo še videli puščave v notranjosti, to nas še čaka."

Kako pa je v šolah? Je po tvojem občutku pouk kaj drugačen od tistega, ki ga poznamo v Sloveniji?

"Predvsem je tukaj šola veliko bolj prijazna do otrok. Tudi obe punci sta zelo zadovoljni, ne občuti se nobenega pritiska, tudi onidve nikoli ne pojamrata, da se česa bojita, da bo kakšno ocenjevanje, spraševanje, karkoli takega. Zelo se dela otrokom prijazno, taka je nekako filozofija, da če se otrok dobro počuti v šoli in če rad hodi, potem se bo tudi naučil vso snov in jo bo tudi veliko lažje dojemal, kot če bi hodil z nekim odporom ... Ni tako strogega kurikula, učnega načrta, kot je v naših šolah. Otroci nimajo učbenikov, nimajo delovnih zvezkov, hkrati pa vse obdelajo. Včasih se na začetku sprašuješ, ali bodo sploh kaj delali v šoli ali se samo zabavajo. Potem pa kar vidiš čez mesec, dva, da otrok obvlada veliko novih stvari. Pove ti, kaj vse se je naučil, tako, da je zelo prijazno otrokom."

Uroš, ali pride tudi pri vas kak trenutek domotožja po domačih krajih?

"Za zdaj nekega hudega domotožja ni bilo, ker se tukaj dejansko veliko dogaja, da smo zaposleni vsak dan, dejansko nam ni dolgčas. Otroci še niso sploh omenili, da bi karkoli pogrešali. Videli bomo, kaj še bo."

Na Facebooku sem videl, da ste tam celo našli nekaj domačih izdelkov. To je tudi malo pomagalo, a ne?

"Da, na začetku sva bila kar presenečena, ker sva prek interneta nakupovala in videla, da imajo v supermarketu, v internetni trgovini Delamaris sardele, pa Kraševe napolitanke, tako da ... Potem sva izvedela, da tukaj živi še kar nekaj Slovencev. Sva jih tudi srečala in sva izvedela, da je v Queenslandu trgovina, kjer dobiš veliko drugih izdelkov, od Argeta paštet do kranjskih klobas. Tega še nismo poskusili. Enkrat mogoče, ko se bomo zapeljali v Brisbane, bomo šli še tja pogledat."

Nekoliko daljši pogovor Andreja Šavka z Urošem Kastelicem lahko poslušate prek povezave na naslovni fotografiji.

Foto: osebni arhiv Uroša Kastelica


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki