Trenutno se predvaja:
27. december 2017 ob 14:37 Zgodbe

V Sloveniji sem se znova rodil

V dijaškem domu v Postojni prebiva nekaj mladoletnih beguncev, ki so se v tujino odpravili brez spremstva. Eden od njih nam je predstavil svojo zgodbo.
Zaradi zaščite mladoletne osebe ne objavljamo Sajjabove fotografije (in njegovega priimka). Zgornja slika prikazuje afganistanske otroke, ki so leta 2010 v begunskem taborišču blizu mesta Khost (v Afganistanu) čakali na oblačila in osnovno zdravstveno oskrbo. Vir: wikimedia.commons

Sajjabova zgodba se začne v Afganistanu, od koder je komaj štirileten bežal pred vojno: "Samo zaprl sem oči in že smo bili v Iranu," se spominja prihoda v sosednjo državo, ki gosti približno tri milijone Afganistancev. Preden je Sajjab še enkrat zaživel, kot pravi, v Sloveniji, je z družino deset let bival v Iranu.

V to državo se že desetletja zatekajo begunci iz Afganistana, ki pa ne dobijo državljanstva niti po tridesetih letih življenja tam. Po trenutnih ocenah v Iranu biva tri milijone beguncev iz sosednje države. "Afgan" je v Iranu žaljivka, afganistanska manjšina je v tam pogosto žrtev diskriminacije in nasilja. Država jim denimo prepoveduje, da bi odprli bančni račun ali registrirali mobilni telefon, šele pred nekaj leti pa so Afganistanci dobili dovoljenje, da svoje otroke vpišejo v šole. Letos je v javnost prišla novica, da je Iran pošiljal begunske najstnike iz Afganistana v vojno v Sirijo. Iranski zakoni dovoljujejo Afganistancem le nevarna in slabo plačana dela, ne glede na njihovo izobrazbo.

Sajjab je začel delati v očetovi čevljarski delavnici še pred zaključkom osnovne šole: "Delali smo recimo od devetih do enajstih, dvanajstih zvečer,"« je razložil in dodal, da tamkaj ni pravila o najvišjem številu delovnih ur.

Zaradi pritiskov, ki jih je doživljal v iranski družbi, je pri štirinajstih sprejel odločitev, da to državo zapusti in se poda na pot proti Evropi. V pogovoru za Radio Koper je poudaril, da se je za ta korak odločil čisto sam. Starši se sprva niso strinjali, potem pa so se sprijaznili z njegovo potjo. Ta je potekala po ustaljenih, a zato nič manj nevarnih ilegalnih poteh. Najtežje je bilo, pravi, v gorah na meji s Turčijo. Tam so njegovo skupino trikrat zasačili, jih hudo pretepli in vrgli čez pobočje. "Ko se spomnim na to, je težko," pravi devetošolec, ki je skupaj z vrstniki in nekaj drugimi mladoletnimi begunci brez spremstva nastanjen v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

Za oddajo Bla bla radio, ki jo lahko slišite s klikom na fotografijo, je Sajjab povedal več o svoji poti in prihodu v našo državo, o tem, zakaj bi rad postal avtomehanik, o svoji družini, ki je ostala v Iranu, o slovenščini, o evropskih navadah in o novoletnih željah.

Ivana Zajc


Zadnji prispevki