Trenutno se predvaja:
3. april 2020 ob 12:21 Zgodbe

Barbara Riman: "Upam, da bo solidarnost ostala!"

Tokratni osrednji termin ob 11. uri smo rezervirali za obisk Reke. Poklicali smo Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem.
Foto: SVSD /Davor Lonzarič
Foto: SVSD /Davor Lonzarič

Kakšno je življenje na Reki v teh dneh?
Zelo drugačno v vseh pogledih. Za začetek: na Reki vedno dežuje, tokratna pomlad pa je sončna in topla, vse vabi na sprehod, kavico in igro z otroki v parku (smeh).

Veste morda, kateri dan ste že v karanteni?
Hrvaška je začela zgodaj z ukrepi, enako kot Slovenija, torej je v teku tretji teden.

Kako sprejemate trenutne omejitve, kaj pri vas je odprto in kaj zaprto?
Policijske ure ni, trgovine delajo od 8 do 17. ure, tudi lekarne so odprte, ostalo pa ne. Poudarjajo, da gremo lahko na sprehod, da pa moramo ob tem upoštevati varnostno razdaljo.

Kako pa ste se uspeli sicer organizirati vi in vaša družina, vem, da imate tri otroke ... Kako preživljate te dni v karanteni?
Prva dva tedna je bilo kar pestro, ta teden je mož vzel dopust, tako da je on prevzel varstvo otrok in kuhanje. Na srečo imamo dolg hodnik, tako da tam potekajo olimpijske igre (smeh). Imamo tudi sosede, ki razumejo, da imamo tri majhne otroke. Tudi pri nas, tako kot v Sloveniji, poteka pouk na daljavo, prek spleta najstarejši dobiva zadolžitve – to je morda še najtežje, ker on je prepričan, da so se počitnice že začele (smeh).

V hrvaški Istri je šest slovenskih društev ...Nam lahko morda poveste, kako so Slovenci na Hrvaškem v teh dneh? So kakor koli povezani med seboj?
Sodelovanje obstaja, slišimo se enkrat tedensko. Smo pa žalostni, ker določenih dogodkov ne bomo mogli izvesti. Dejavnost se je ustavila, čakamo junij in julij, da bomo lahko – upamo! - nadaljevali z delom. Situacija je med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v redu, kljub potresu v Zagrebu, kjer so bili poškodovani prostori tamkajšnjega Slovenskega doma. Sicer pa smo na Hrvaškem včeraj dobili pozitivne novice, saj je bilo na novo okuženih manj kot 50 oseb.

Na Reki deluje slovensko Kulturno društvo Bazovica. Se je društveno življenje tudi tu popolnoma ustavilo?
Žal ja. Trenutno se izvaja samo, kar je najbolj nujno. Administracija deluje, zveza pripravlja tudi prijave za projekte za manjšine za ministrstvo. Moramo biti izjemno previdni, ker je povprečna starost članov nad 70 let.

Kako bi kot zgodovinarka odgovorili na vprašanje, kako se bo to obdobje bralo v kakšni zgodovinski knjigi?
Uh, zelo težko vprašanje! Jaz bom pozitivna. Upam, da ta etapa ne bo vplivala toliko na naše življenje. Zdi se mi, da se vsi bolj zavedamo, da smo bili prej bolj svobodni, da smo lahko počeli tisto, kar smo si želeli. Morda se bomo zdaj bolj obrnili k sebi, k drugim. Prej sta me delo in življenje tako okupirala, da nisem našla časa za vsakdanje stvari. V zadnjih dveh tednih pa mi je uspelo, da sem se slišala z dvema osebama, s katerima sem bila nekoč veliko bolj povezana. Pa upam, da bo ta solidarnost, ki jo je opaziti med ljudmi, ostala tudi, ko bo vse to za nami.

Anita Urbančič


Zadnji prispevki