Trenutno se predvaja:
21. januar 2021 ob 14:04 Zgodbe

Danes na Manhattnu, v otroštvu tudi v senožeškem hlevu

Pogovarjali smo se z Vereno Dobnik, Primorko, nekdanjo novinarko in glasbenico, danes Newyorčanko.
Foto: Marko Požlep
Foto: Marko Požlep

"Kapitol" bo zaznamoval leto in še dlje

V New Yorku se seveda čuti prelomnost tega trenutka. Ker pa je mesto bolj levo in liberalno usmerjeno, ni bilo videti toliko Trumpovih podpornikov kot v Washingtonu. Dogajanje v Kapitolu je bilo neverjetno, gledali smo po televiziji. Začeli smo se klicati med sabo. To, kar zdaj prihaja na plano, je še hujše, kot je kazalo sprva. V javnost prihajajo novi in novi posnetki. To je bil res prelomen trenutek tudi za Trumpove podpornike. Celo konzervativci so stopili korak nazaj. Tisti dan bo imel zelo velik vpliv tudi na prihodnost. Novega predsednika čaka veliko dela glede epidemije in pomoči Američanom. Zdaj so številke res strašljive, več kot 400 tisoč ljudi je umrlo zaradi covida.

Epidemija

Tema, o kateri se pogovarjajo ljudje, je, kje se lahko cepimo. Američani prebijajo ure in ure za računalnikom, da bi dobili termin za cepljenje. Ne prijaviš se le na en naslov, v eni ustanovi, javni ali zasebni. Sprva sem želela s prijavo počakati, ker sem zdrava. A nato so me prijatelji spodbudili, da sem se prijavila in čez nekaj minut sem dobila termin. Tako sem stala pred eno od bolnic v vrsti. Srečnica, so mi govorili prijatelji. To je ta trenutek najbolj vroča tema: kje si se cepil. Anthony Fauci je rekel, da bo cepiva v prihodnjih mesecih več. On je glavni za Belo hišo. Biden bo imel oz. ima celo ekipo za spopadanje z epidemijo.

Central Park, New York. Foto: Reuters

Živeti danes v New Yorku

Živim blizu Centralnega parka, blizu so trgovine s hrano, ki imajo vse. A pred njo srečaš ljudi, ki nimajo denarja za osnovne stvari. Res je, to smo videvali že prej, a zdaj je takšnih kontrastov še več. Pred dnevi sem videla na ulici ležati dva človeka z i-padom v rokah. Najbrž sta ostala brez vsega tudi zaradi epidemije. Drugače pa lahko v New Yorku še vedno jemo zunaj, saj so restavracije uredile nekakšne zunanje enote, kot kioske, mehurčke. Si zunaj, a si še vedno zaščiten. Nekatere so zelo preproste, v drugih, dražjih luksuznih restavracijah, pa se lahko pokriješ tudi z oddejo iz kašmirja. Mnogi Američani so v teh časih, ko so bolj ali manj doma, želeli imeti hišnega ljubljenčka, da bi imeli stik, da bi božali nekoga. Zavetišča za živali so skoraj prazna.

Primorska družina v ZDA, Teksas, Boston, New York

Najprej je v ZDA odšel moj oče. Z ladjo Bohinj je odplul kot zdravnik anestezist, ki je želel nova znanja dobiti v ameriških bolnicah. Sprva je šel v Dallas, kjer je dobil službo v bolnici, kjer je kasneje umrl Kennedy. Nato je dobil delo v Bostonu, prav tako v bolnišnici. Tam sva se mu pridružili z mamo. Po preteku vize smo se morali vrniti v Evropo, nato v Kanado, od tam pa nazaj v Boston, kjer sem potem odraščala, študirala, živela.

Violina, nato pero

Najprej sem bila glasbenica, profesionalna violinistka. Prvo violino mi je podaril nono iz Senožeč. Kupil jo je od znamenitega izdelovalca violin, Demšarja. Zakaj sem pustila glasbo? Razumela sem, da je veliko več zelo dobrih klasičnih glasbenikov, občinstvo pa se žal zmanjšuje. Nekako mi ni bilo blizu igrati v orkestru, raje sem učila, igrala v kvartetu. Druga ljubezen je bilo pisanje. Vpisala sem magisterij iz novinarstva. Prvo delo sem dobila pri Associated press v Rimu, nato pa v njihovem newyorškem biroju, pisarni. 'Pokrivali' smo vse možno. Pisali smo o politiki, umorih, klasični glasbi, tudi o Sloveniji. Po 11. septembru smo se posvečali predvsem temu, kar nekaj let smo pisali članke, teme, povezane s tem dogodkom. Zdaj pa je tako, da vedno manj ljudi dela več in več. Postalo je nekoliko stresno. Delo na PA sem zaključila, mogoče bo zdaj čas za druge projekte.

Slovenija, Koper, Senožeče

V Sloveniji imam veliko prijateljev, sorodnikov. Otroštvo sem preživela v Kopru. Spomnim se Kidričeve ulice. Počitnice pa sem najraje preživela v Senožečah. Če me kdaj niso našli, sem bila pri živalih, v hramu. V hramu ali hlevu? Joj, oprostite, moja slovenščina! Seveda, v hlevu! Ko bo možno, bom znova pripotovala v Slovenijo. V Kopru želim pokopati mamo, ki je umrla v Ameriki, a bi rada, da je pokopana ob očetu v Kopru. Da bi se z Manhattna preselila v Slovenijo? Ne, a verjetno bom več časa delila s Slovenijo. Ne predstavljam si, da bi se preselila za vedno. Imam še nekaj projektov in želja, ki bi jih rada uresničila v New Yorku.

Tjaša Škamperle

Verena Dobnik: V New Yorku je vroča tema, kako do cepiva

Zadnji prispevki