Trenutno se predvaja:
28. januar 2021 ob 10:29 Zgodbe

Dr. Alojz Ihan: Nobeno cepivo še ni združilo toliko znanosti in politike

Informacije o novem sevu koronavirusa zbujajo skrb in veliko vprašanj. Med vodilnimi slovenskimi poznavalci razmer je dr. Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Tjaša Škamperle ga je povabila v oddajo Odprto za srečanja.
Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Foto: MMC RTV SLO/BoBo

Nekateri govorijo že o drugi pandemiji. Kaj nas lahko v tem trenutku skrbi?

Skrbi nas lahko to, da bodo ti novi sevi spremenili krhko ravnovesje epidemije. Dejstvo je, da je stanje epidemije trenutno zelo nestabilno. Virus namreč intenzivno kroži, tega kroženja nismo zmanjšali, poleg tega imamo nizko stopnjo precepljenosti. Ta sicer nima vpliva na samo epidemijo. Precepljenost v domovih bo zelo vplivala na smrtnost v DSO in na smrtnost v populaciji nad 80 let, ki jo bomo dokaj kmalu precepili. Na samo epidemijo pa ta nizka precepljenost ne bo vplivala. Zato smo s stanjem epidemije ves čas na robu vzdržnosti zdravstvenega sistema in daleč od epidemiološke sledljivosti okuženih. Zaradi tega je naše življenje z epidemijo pravzaprav podobno, kot bi živeli na plazu, ki je še živ in se lahko vsak hip sproži. Tisto, kar sproži ta plaz, so recimo, prav pojavi novih sevov.

»Virus za prilagajanje potrebuje čas in prekuževanje. To pa lahko preprečimo s precepljenostjo in ga s tem potisnemo v kot. Žal trenutno nimamo dovolj cepiva, da bi to v kratkem času uresničili. Zato bo virus še spreminjal svoje lastnosti.«

— Dr. Alojz Ihan

Okuženi z novim sevom so tudi v Sloveniji. Kako se njegovo prisotnost sploh potrjuje? Razumela sem, da se pregleduje vzorce, vzete v januarju, torej za nazaj.

Ugotavljanje sevov je redna aktivnost, ki poteka od začetka epidemije lani spomladi v laboratoriju prof. Avšičeve. Odkar se je pojavil angleški sev, se za njegovo potrjevanje uporablja PCR, torej metoda, ki se jo uporablja za dokazovanje virusov. S PCR se prepoznava nekaj markerjev angleškega seva. Gre za preiskavo, ki se jo da narediti hitro. Ta PCR je začel služiti kot nekakšen presejalni test za vzorce koronavirosov, da se vidi, koliko od pozitivnih vzorcev je sumljivih, da gre za angleški sev. Genotipizacija pa dokončno pokaže, ali gre za novi sev ali ne.

Zakaj je ta sev bolj nevaren?

Ta sev je bolj nalezljiv, torej se bolj veže na naše celične receptorje. To pa pomeni, da je potrebna manjša količina virusa, da se okužimo in dobimo bolezen. To pomeni, da ga dobimo tudi, če smo na nekoliko večji razdalji, na kakršni ga prej nismo mogli dobiti. Ali če uporabim za primer zaprt prostor: do zdaj so bili varni ljudje, ki so bili dovolj vsaksebi. Prenos preko aerosolnih delcev zaradi primerne razdalje ni bil zadosten, da bi dobili okužbo. Če je pa virus bolj nalezljiv, pa postanejo prenosi prek aerosolov pomembnejši. Zato je potrebno širjenja novih sevov podrobno preučiti. Potrebno si je priti na jasno, kako daleč se širi virus, kakšne maske so potrebne, ali je potrebno bolj kvalitetno prezračevanje v prostorih ... Ko bo vse to jasno, se bo pripravilo pravila, kako se obnašati. Dejansko se bo treba še bolj striktno držati pravil, ki veljajo že zdaj, pa se bo tudi problem tega novega seva lahko razrešil ugodno za nas.

Foto: Pixabay

Bo cepivo učinkovito tudi proti novim sevom?

Sedanja cepiva so učinkovita tudi proti angleškemu sevu. Protitelesa, ki nastanejo, se dobro vežejo tudi na ta sev, kar pomeni, da ga enako dobro nevtralizirajo. Glede tega smo lahko mirni.

"Življenje z epidemijo je trenutno podobno življenju na plazu, ki se lahko vsak hip sproži."

— Dr. Alojz Ihan

Izdelava cepiva proti covidu-19 se vam zdi večji uspeh kot polet na luno.

Gotovo. Skoraj neverjetno je, da smo v istem letu, ko smo odkrili novega povzročitelja okužb, izdelali tudi cepivo, ki je tudi že šlo skozi klinične faze testiranja. Nobeno cepivo še ni združilo toliko znanosti in politike. To se mi zdi res izjemen uspeh.

Kaj pa se dogaja s cepivi, prihaja jih manj, kot bi si želeli, kot smo jih naročili, kot se jih potrebuje?
To je zelo zaskrbljujoče in tudi zelo drugače, kot je bilo rečeno na številnih konferencah, ki smo jih imeli s proizvajalci cepiv v fazi priprave. Kakšen je realen razlog za zastoj, bo treba razčistiti na nivoju Evropske skupnosti. Torej, ali so razlog res nerealni načrti ali pa morda spremenjena logika teh tovarn, ki želijo cepiva prodajati po drugačni ceni, kot je bilo najprej dogovorjeno. AstraZeneci je Evropska skupnost praktično financirala razvoj in deloma tudi proizvodnjo, zato je cepivo izjemno poceni, okoli 2 ali 3 evre na odmerek. Zato se zdaj postavlja vprašanje, ali so ti zastoji morda nastali zaradi česa drugega, kar je bolj povezano z ekonomijo in s trgovanjem.

Tjaša Škamperle

Dr. Alojz Ihan o novem sevu, cepljenju, precepljenosti in ukrepih

Zadnji prispevki