Trenutno se predvaja:
5. december 2019 ob 09:55 Zgodbe

Dr. Pišot: "Znanost išče pot do novega znanja."

Znanstveno-raziskovalno središče Koper letos obeležuje svojih prvih 25 let delovanja, zato bomo decembra pred mikrofon povabili znanstvenike, ki nam bodo približali svoje delo. Naš prvi gost je dr. Rado Pišot, direktor ZRS. 
Znanstveno-raziskovalno središče Koper letos obeležuje svojih prvih 25 let delovanja. Foto: ZRS
Znanstveno-raziskovalno središče Koper letos obeležuje svojih prvih 25 let delovanja. Foto: ZRS

Delovanje Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je izrazito interdisciplinarno. Gre za simbiozo humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved s fokusom na naše območje, Sredozemsko in zgornjejadransko pojasni njegov direktor profesor dr. Rado Pišot.
ZRS je edini javni raziskovalni zavod od šestnajstih, kolikor jih imamo v Sloveniji, ki deluje in domuje izven Ljubljane. Usmerjen je v iskanje novih resnic, posebej v tem okolju. To okolje je izredno bogato, specifično mediteransko, tako v socialnem kot v fizičnem okolju. Tukaj je inštitut za oljkarstvo, ki je začel s prvimi projekti leta 1994, nato so specifike prostora, morja, zdravja, prehrane, ki jih preučujejo nekateri drugi inštituti, vse do medkulturnosti, večjezičnosti, zaradi katere smo drugačni v tem prostoru.

Kaj je znanost?
Znanost išče pot do novega znanja. To pa je tisto, kar daje največjo dodano vrednost vsakemu proizvodu, vsaki storitvi, ki jo sodobni človek lahko ima. Večkrat se igram z mislijo, da je težko oprijemljiva. Verjamem, da je znanje nek material, nekaj fizičnega. Čisto na fiziološki ravni so to nove spominske sledi, nove biokemične spremembe v možganih, nove sinaptične povezave. Če bi lahko videli to znanje, bi družba, kakršna je, danes mogoče bolj cenila znanost.

Zakaj je, po vašem mnenju, znanost pomembna?
Pomembna je za tistega, ki lahko jasno razloži, zakaj neki pojavi ali pa neki odnosi, v fizičnem ali pa socialnem okolju, delujejo prav na tak način. Da Vinci je rekel, da ni izvirne znanosti brez jasnega dokaza. Dosežke, ki lahko pozitivno vplivajo in učinkujejo na človeka jih z veseljem zagrabimo in se sprašujemo,kakšne so poti do tega, kakšni so mehanizmi. Velikokrat se zgodi, da so učinki tudi negativni, znanost zmore razkriti in razložiti tako pozitivne kot negativne mehanizme. Brez poznavanja mehanizmov so ti procesi lahko tudi škodljivi.
Kaj se lahko zgodi, če pride znanost v napačne roke?
Temu smo bili priča že večkrat v zgodovini človeštva. V prvi civilizaciji so se dogajali neverjetni napredki zaradi znanj – znanosti – pretežno je bilo vse uporabljeno v pozitivno smer. Smo pa bili tudi priča primerom, ki so škodili človeštvu. Če nismo sposobni kontrolirati razvoja, je velika nevarnost, da nas povozi.
Kaj je, po vašem mnenju, največje znanstveno odkritje v tem desetletju?
Pred leti sem bil mnenja, da smo že blizu vrha, da smo že ogromno odkrili, da se bližamo nečemu, kjer bo ta napredek počasi napredoval. V zadnjih petnajstih letih, z razvojem mikrosenzorjev in pridobivanja informacij v realnem času, ki lahko človeka spremljajo v vsakem trenutku, ugotavljam, da so se te meje toliko premaknile, da dejansko sploh ne vemo več, kje je konec. Z odkritjem mikročipov se je odprl novi svet, ki je za moje pojme zelo fascinanten. Človeka širi v prostor, v svet, vse dimenzije časa in prostora so padle in v tej smeri digitalizacije družbe bi lahko našteli cel kup neverjetnih dosežkov. Za mene pa še vedno ostaja največji dosežek to, da si je človek privoščil stopiti na drugi planet.

Iztok Novak


Zadnji prispevki