Trenutno se predvaja:
1. junij 2020 ob 17:17 Zgodbe

Dragonja: kraj, ki ga je treba še odkriti

Oddajo Primorski kraji in ljudje smo tokrat ustvarili v Dragonji, razpršenem naselju v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško.
Mirjam Kastelič z možem Ivom. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Mirjam Kastelič z možem Ivom. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številna tradicionalna srečanja in na katero je predsednik Krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin ponosen: "Res so povezovalni, dejavni, držijo skupaj. Rabimo take ljudi."

Jedro Dragonje je Razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti domačinom.

S protesta na razvojno pot

Razvojno društvo Stena letos obeležuje 13 let delovanja. Da so ga ustanovili le leto po protestih, ko je država brez opozoril na začetek vasi postavila kamionski terminal, ni naključje. "Ko se je vzpostavila meja s Hrvaško, smo se krajani počutili nekako ujete v teh prometnih gnečah, še posebej v turistični sezoni. Skupaj s skupnostjo naselja nad Dragonjo smo opozorili na potrebe po obvoznici, ki bi promet izpeljala izven naselja. To je dober primer, kako lahko povezani več dosežemo. Tudi protestirali smo in čez nekaj dni nam je oblast prisluhnila. Ima pa društvo med svojimi nalogami tudi skrb za razvoj kraja, da združuje in spodbuja krajane. Da se vsi, tudi obiskovalci, tu počutimo prijetno," je pojasnila predsednica društva Mirjam Kastelič.

Meja zgolj na papirju

Njen soprog Ivo se je spomnil, kakšno je bilo otroštvo brez meje: "Ko sem na meji moral pokazati osebni dokument, me je malo stisnilo pri srcu. Tu sem rojen in v otroštvu sem vsak dan hodil k noni in pranoni v Kaštel. Tu smo še zdaj krajani večinoma dvolastniki. Imam oljčnik na tisti strani meje in med epidemijo sem se oprl na pomoč prijatelja na Hrvaškem, ki je obdeloval mojo zemljo, pokosil travo. V Brdih so se zmenili, da so dvolastniki mirno obdelovali zemljo, mi tega nismo mogli." Prek društva vse dogodke, ki jih organizirajo, ohranjajo tesne stike s sosedi na Hrvaškem.

Naselje Dragonja se je začelo razvijati šele v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bil sprejet urbanistični načrt. Najprej je bilo kakšnih sedem hiš, se spominja Ivo: "Potem se je začel kraj razvijati. Imeli smo dve gostilni, tri balinišča, trgovino, celo kino. Danes živita samo bar in kmečki turizem." Poskusov, da bi oživili tržno dejavnost v naselju je bilo več, med drugim s potujočimi prodajalnami. A se ni izšlo. Danes jih obišče zgolj prodajalec mlečnih izdelkov, še pojasni Mirjam: "Najbližji trgovini sta nam v Sečovljah in v Sv. Petru. To z avtomobilom pomeni 10 minut, peš pa eno uro. To je za starejše krajane zelo problematično. Bojijo se tudi, da bi ambulanto družinske medicine iz Sečovelj preselili v Lucijo, v matični zdravstveni dom. Ponudili so nam rešitev s projektom 'Prostofer', a dvomov to ni razblinilo. Kaj pa srednješolci? Ne grejo vsi v Piran, ampak tudi v Koper. In ne morem si niti predstavljati, kakšno pot naredijo, preden sploh pridejo do šole ali povezave za v notranjost Slovenije."

V Dragonji se radi družijo
Zelo radi bi razvili osrednjo točko kraja, nek manjši krajevni trg, ki bi služil tako krajanom kot mimoidočim, ki bi jim tam ponudili domače pridelke: "Lahko bi vzpostavili tudi turistično točko za vse informacije, ki jih obiskovalci potrebujejo. Naš kraj predstavlja vrata v dolino reke Dragonje. Arhitektka nam je tudi že izdelala idejno zasnovo in jo predstavila v brošuri. Zdaj pa čakamo, če nas bo kdo slišal."

Medtem pa seveda ne obupujejo, sploh pa se ne dolgočasijo. Nogometni turnir, golažijada, Dedek Mraz, pust, 8. marec, praznik kostanjev… Ljudje prihajajo od vsepovsod. Praktično vsak mesec organizirajo en dogodek: "Začeli smo pred 13 leti z Dedkom Mrazom, izletom. Potem pa so se pobude krajanov kar vrstile. Res smo hvaležni vsem, ki pomagajo pri pripravi teh dogodkov. Tudi vedno več obiskovalcev od drugod prihaja. Vsako leto opažamo tudi, da je v vasi vedno več otrok. Zato moramo zelo paziti, da prav vsakemu Dedek Mraz prinese darilo. K nam pa je pred 10 leti prišla tudi družina iz Budimpešte. Uživajo življenje na podeželju."

Apnenčasti osamelec. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Narava ponuja vprašanja in odgovore
Krajevna znamenitost je zagotovo apnenčasti osamelec, ki mu rečejo Stena. Od tod tudi ime razvojnega društva. Stena je zaščitena zaradi redkih živalskih in rastlinskih vrst. Tudi kakšen fosil se najde. Prav zato bi radi bolje organizirali ogled teh znamenitosti, pravi Mirjam: "Izdelali smo projekt, da bi te naravne danosti čim bolje predstavili in obenem zaščitili. Poudarili bi, da se ne tam hodi kar tako, saj se narava uničuje. Zamislili smo si vzgojno-raziskovalno pot. Ni pa se še uresničilo."

Prihajamo v najbolj vroč del leta. Mnogi se bodo prišli hladit v Dragonjo. Kako dojemajo te obiske? "Mi obiskovalce Dragonje pričakujemo z odprtimi rokami in srcem. Imamo označene kolesarske poti, treba pa je spoštovati kmete in njihovo delo na njivah. Turistično bi se lahko lepo razvili, a potrebni bodo vlagatelji. Obiskovalcev se ne bojimo. Veste, mažemo tudi domačini. V dolini so še divja odlagališča. Če bi bilo bolj urejeno, bi lahko lažje ozaveščali in imeli pod nadzorom."

Mateja Brežan

Več pa lahko slišite v pogovoru, ki ga je z zakoncema Kastelič posnela Mateja Brežan.




Zadnji prispevki