Trenutno se predvaja:
21. november 2020 ob 11:00 Zgodbe

Elen Batista Štader: Mi smo odvetniki javnosti

Ob svetovnem dnevu televizije je naša gostja Elen Batista Štader, obraz TV dnevnika.
Foto: Osebni arhiv
Foto: Osebni arhiv

"Rada imam ljudi okrog sebe," pove z nasmehom, ki je nalezljiv in ga rada podari tudi televizijskim gledalcem, ko že trinajst let zapored s televizijskega ekrana vstopa v naše domove. Rada govori o svojem delu, ki ga jemlje kot poslanstvo in s katerim diha tudi njena družina. Doma je v Pradah pri Kopru, na TV Slovenija so jo povabili že pred mnogimi leti, a sta bila njena otroka takrat še majhna in avtocesta do Ljubljane še ni bila zgrajena.
Zdaj to cesto prevozi vsaj trikrat tedensko.

Svetovni dan televizije
21. november je leta 1996 Generalna skupščina OZN razglasila za svetovni dan televizije. OZN je s tem hotela spodbuditi države članice k prizadevanju za globalno izmenjavo televizijskih oddaj s temami, kot so mir, varnost, gospodarski in družbeni razvoj, ozaveščanje o pomenu televizije v sodobni družbi in o vlogi, ki jo ima pri podajanju informacij, poročanju ter njenem vplivu na razvoj in napredek informacijske tehnologije.

Na dan, ko obeležujemo svetovni dan televizije, obeležujemo tudi svetovni dan pozdrava v več kot 180 državah po svetu. Zelo pomembno je, kako pozdravimo, že prvih 30 sekund je dovolj, da začutimo človeka in nasmeh je pri tem zelo pomemben. Elen ga v kamero vedno pokaže. Kako pomemben se ji zdi pozdrav na začetku in koncu TV Dnevnika?

"Ta pozdrav je zelo pomemben, kot vsak prvi vtis človeka. Je pa res, da je v dnevniku pomembna vsaka minuta, ali bolje, vsaka sekunda. Včasih si napišem 'spoštovani gledalci, dober večer' in potem izbrišem besedo 'spoštovani', da prihranim dve sekundi. Zato je naš jezik pogosto osiromašen, se pa potrudim, da je odpoved na koncu dnevnika bolj srčna in drugačna, tudi če imam slabe novice. Dobra volja in smeh nista umestna, a na koncu oddaje želim, da je odpoved prav moja, osebna in vsak dan drugačna."

Pomen in gledanost televizije sta v času izjemnih dogodkov še toliko večja. Elen pravi, da se tega zavedajo, da ob krizah, nesrečahin posebnih dogodkih, kot je epidemija, postanejo še bolj pozorni, vpeljujejo nove oddaje, informativni program je bolj obširen, novinarji pa takrat, ko so posebni dogodki, še bolj čutijo svoje poslanstvo in so še bolj motivirani za delo. Na srečo so na televiziji zanje v času covida zelo dobro poskrbeli, pri delu se počutijo varne.

"Imamo posebne mikrofone, maske, vsa zaščitna sredstva, v stavbi so stiki močno omejeni, kar nam zelo otežuje delo. Pri montaži smo pred covidom sedeli skupaj z montažerjem, zdaj seveda ne več, vse usklajujemo po telefonu in so zato naši izdelki morda manj skrbno pripravljeni, ker ta komunikacija ni osebna. V 'desku', kot pravimo veliki novinarski sobi, nas je nekoč sedelo 20, zdaj nas je pol manj. Ves dan imamo maske in težko je ves dan tipkati, gledati v ekran, delati z masko."

Foto: Osebni arhiv

Trema je, pravijo, povezana z občutkom odgovornosti. Seveda se z delovno in življenjsko kilometrino zmanjša, pa vendar, ko se prižge lučka in veš, da si v živo … Kako Elen doživlja te trenutke?

"Ja, seveda jo čutim, tudi zdaj, ob vaši rdeči lučki v radijskem studiu, vsak dan jo začutim, povezana je z odgovornostjo in zavedanjem, koliko ljudi pri oddaji sodeluje in kako je vsak člen te oddaje pomemben. Če se zavedaš, da je človek zmotljiv, je pač tako. Lahko nastopijo tehnične težave in mnogo drugega. Velikokrat, ko gledam kolege v Italiji, jih občudujem, s kakšno sproščenostjo v živo rešijo vse zdrse. Saj se zgodijo, to je razumljivo, a ta spretnost nadaljevanja oddaje, kljub napaki, je čar dela v živo, da nadaljujemo in gremo z oddajo naprej."

Obleka vpliva na samozavest in na ekranu ima zelo velik pomen.

"Res je. Hvaležna sem za odlične šivilje na RTV Slovenija, te ženske krojijo za nas, saj voditelji vendar nismo manekeni! Pomembno je, kako je obleka sešita in one res dobro opravljajo svoje delo."

Foto: Osebni arhiv

Še vedno gre rada na teren, pripravlja prispevke, kar pomeni drugačen način dela, večji stik z ljudmi, drugačno tematiko, brskanje, iskanje izjav ... To delo ni nič manj zahtevno od dela v studiu.

"Še vedno rada ohranjam stike z ljudmi, to je bistvo novinarstva, da imam stike z ljudmi, to me vodi tudi pri delu voditeljice. Zelo rada pa sem na terenu, ne bi rada šla iz te prakse, tako ohranjam kondicijo, saj voditelji nismo za večno."

TV Dnevnik pripravlja res veliko ljudi. Gledalci si težko predstavljamo, kakšen je delovni proces nastajanja informativne tv oddaje, od urednikov, terenskih novinarjev v domovini in po svetu, producentov, tajnic režije, maskerk in mnogih drugih. Dobra ekipa so, tudi pod masko se vidi nasmeh. V desku, kjer nastaja novinarski del oddaje, se pogosto nasmejejo in sprostijo napetost. Veliko novic ljudje vidimo in slišimo vsak dan in sploh ni nujno, da nam je vsaka všeč, prej nasprotno. Je pa seveda pomembno, kako je podana, saj preko radijskega in televizijskega sprejemnika vstopamo v domove ljudi kot nepovabljeni gostje.

"Ni vseeno, kako novico podamo in ravno to je moja naloga pri dnevniku - da novico predstavim, napovem tako, da bo gledalec ostal z nami. Pogosto se pogovarjamo, kako to storiti, zelo ekipno je naše delo, dobra ekipa smo, dobro se počutim tu. Rada imam ljudi okrog sebe."

Novinarji so vse pogosteje deležni verbalnih napadov, žalitev, grdih besed. Urednica informativnega programa, Manica Ambrožič, je pred časom naredila 'video' komentar, kjer smo v zapisih lahko tudi na ekranu brali umazane besede, vzete s Facebooka, Twitterja ... Besede, ki pogosto niso podpisane. Pogosto pa imajo tudi znane in zelo znane avtorje.

"Veliko takšnih sporočil dobimo, tudi žaljivih. Če so podpisana, radi odgovorimo, vsi imamo radi odzive, tudi negativne. Ker pa so novi mediji, družbena omrežja tako razširjeni, da lahko vsakdo napiše, kar želi, se nanje ne oziram. Vedno bo namreč obstajal določen odstotek ljudi, ki so takšni, kakršni pač so. Toda pomembno je ohranjati raven komunikacije in zato zavržemo vsako nespoštljivo besedo, saj moramo tudi mi imeti spodobno komunikacijo, sprejemljivo za vse. Tudi sama včasih dobim kaj takega, a če se ne podpišejo, si ne zaslužijo moje pozornosti."

Foto: Arhiv RTV SLO

Javni medij je pomemben in nosi veliko odgovornost do javnosti. Oblast se menjuje, mi ostajamo, pravi Elen Batista Štader in doda:

"Tako je, ravna črta naprej, novinarji opravljamo svoje delo naprej, oblast se menja. Lahko bi zatrdila, mislim, da je moj občutek pravilen, da 95 % novinarjev gleda na politiko kot na nogometno tekmo. Smo nad politiko, oblast se menjuje, le kam bi prišli, če bi ustregli vsakomur? Mi smo odvetniki javnosti in odgovorni le svojim gledalcem in poslušalcem."

Elen ni samo novinarka, čeprav postane kar nemirna, če je nekaj dni prosta in odrezana od novic. Je žena, mama, kolesarka, predana lionistka, Primorka. Kaj ji je v življenju pomembno in jo veseli, kaj je zanjo dobro, da uravnoteži stres?

"Ja, sem Primorka in mama in vsaka mati bi odgovorila enako, da so otroci najbolj pomembni. Služba ni pomembnejša od tega, je pa res, da moja družina živi z našimi oddajami, mož ima izjemen čut za informativni program, me informira, otroka sta navajena vsega, zato sta zelo samostojna. Veliko sem odsotna, a ko sem doma, sem res rada doma in kuham, jih razvajam. Pravim, da ima moja družina nadstandard, ko sem doma. Ko me ni, pa poskrbijo sami zase."

Če bi se zdaj poslovila od televizijskih gledalcev, kako bi nas pozdravila?

"Dragi poslušalci, uživajte dan, ki je pred vami, odmislite težave, politiko in covid ter pojdite v naravo."

Pogovoru Nataše Benčič z Elen Batista Štader lahko prisluhnete na spodnji povezavi:

Elen Batista Štader je spregovorila o svojem delu

Zadnji prispevki