Trenutno se predvaja:
27. april 2021 ob 21:18 Zgodbe

Glasila, plakete, letake in pesmarice tiskali v ilegali

V času narodnoosvobodilnega boja so po vsej Sloveniji delovale številne partizanske tehnike in tiskarne, samo na Primorskem jih je bilo kakšnih 30. Med njimi je bila tudi partizanska Tehnika Krn v grapi Zadlaščice na Tolminskem.
V grapi Zadlaščice so zgradili barako pod previsom stene. Foto: Radio Koper
V grapi Zadlaščice so zgradili barako pod previsom stene. Foto: Radio Koper

Po kakšnih 15 minutah vožnje iz Tolmina skozi vas Žabče proti Tolminskim Ravnam parkiramo na ovinku, za katerim je tabla Tehnika Krn, ki označuje uro hoda. Naj takoj povemo, da ne gre za lično turistično potko, čeprav je menda že nekaj časa na seznamu želja tolminske občine in zavoda za turizem Dolina Soče, da bi jo bolj zgledno uredili.

Sprva širok kolovoz, ki se vzpenja ob cevovodu hidroleektrarne Zadlaščica, zamenja zelo strma in spolzka stezica, po kateri se previdno spustimo in namesto navadnim planinskim markacijam tematiki primerno sledimo rdečim zvezdam. Kmalu zaslišimo bučno šumenje Zadlaščice in pod mogočno 70-metrsko previsno steno komajda opazimo skrito, majhno, s slamo krito leseno barako, ki je služila tiskanju slovenske besede. Tu so jo postavili konec leta 1943, prej je delovala na različnih lokacijah, nam pripoveduje direktorica Tolminskega muzeja, v katerem še vedno hranijo originalen ciklostil iz tiskarne, Damjana Fortunat Černilogar: "Prva lokacija tehnike, prvotno imenovane za Sever, je bila v kleti domačije Mažarivc nad Lazom, v bližini je bil še dodaten bunker, kjer so imeli še skrivališče za tiskarski material. Potem pa se je tehnika selila po drugih lokacijah. Namreč, ker je bil decembra 1943 izvršen napad na Laz, so se premaknili najprej na Perblo, od tam pa proti Čadrgu in nato proti Tolminskim Ravnam. Takrat so ocenili, da hiše niso najbolj primerne za to dejavnost in so poiskali novo lokacijo v grapi Zadlaščice. V grapi, imenovani Kašana, so zgradili barako pod previsom stene. V neposredni bližini so imeli kuhinjo in neke vrste spalni šotor, 15 minut stran pa so imeli tudi skladišče za papir. Na tej novi lokaciji so delovali od decembra 1943, potem pa so od tod gradivo prenašali prek postaje P 23 po Tolminski in tudi na druga območja."

Ilegalna produkcija v tej romantični divji soteski, ob kristalno čisti Zadlaščici z velikimi kamnitimi ploščami in skalami, je bila obsežna, tiskali so periodična glasila in drugo gradivo – plakate, letake in pesmarice. "Omenila bom Delavsko enotnost, Kmečki glas, Ljudsko pravico, Mladega puntarja, Mladi rod, Mladino, Našo ženo, Primorski kmečki glas, Primorski poročevalec, Slovenka, Slovenski poročevalec, Soški glas, Učiteljski list ter neperiodični tisk in razne pesmarice, letake, formularje in podobno. Zanimivo je, da so tiskali tudi umetniške reprodukcije, osebje pa se ni ukvarjalo samo s tiskom, ampak so prirejali tudi razna srečanja in poučevali vaške igralske skupine v Zadlazu, Čadrgu in Tolminskih Ravnah. Tiskali so na ciklostil in kot zanimivost lahko povemo, da se je ta ciklostil ohranil do danes in ga hranimo prav v Tolminskem muzeju v okviru naše stalne razstave. Hranimo pa tudi nekaj tiska, ki se je ohranil iz Tehnike Krn. Na Primorskem je izhajalo okoli 80 listov in izšlo okrog 150 knjig in brošur, se pravi, ta produkcija je bila velika, če vemo, da gre za vojni čas.''

Notranjost male hiške je bila skromna, danes so v njej le klopi, miza in vpisna knjiga ter manjša tabla z nekaj podatki. V njej je – predvsem ponoči – delovalo 7 partizanov in partizank, ki jih pri delu nikoli niso odkrili. Pomembno besedo pri njej je imel Ferdo Kravanja – Peter Skalar, okrožni sekretar Komunistične partije Slovenije. "Po nekaterih podatkih sta bila pobudnika ustanovitve Franc Šavli – Medved in Mirko Skočir – Miško. Do aprila leta 1944 jo je vodil Mirko Skočir, nato pa Bogomil Kavčič. Tehnika ni bila odkrita, zanimivo pa je seveda tudi to, da je bila kasneje premeščena tudi pod Rdeči rob. V času velike bitke pod Rdečim robom je bila dejansko obkoljena, a je niso odkrili. Takrat so jo ponovno prenesli v grapo ob Zadlaščici, kjer je dočakala tudi osvoboditev. Ta tehnika je bila prvič obnovljena leta 1951, obnovila sta jo prav glavna akterja, kasneje so jo obnovili leta 2003 ob 60. obletnici. Veliko zaslug je treba pripisati profesorju Danilu Zegu, ki je ob tej priložnosti pripravil tudi zgibanko."

Partizanske tiskarne so odigrale izjemno pomembno vlogo pri narodnoosvobodilnem gibanju, zlasti na Primorskem, kjer so izkusili raznarodovalno politiko v času fašizma. S tiskom, ki je predstavljal protiutež fašistični propagandi, so med ljudstvom širili težko pričakovane informacije in spodbujali ljudi k uporu. Mi pa vas spodbujamo, vsaj tiste nekoliko spretnejše, ki vam plezanje ne dela težav, da se potrudite še nekaj metrov po soteski navzgor, kjer boste zagledali čudovit slap, ujet v kamnito dvorano, ki kar vabi s svojim kristalno zelenim bazenom. Zagotovo vam ne bo žal.

Mariša Bizjak


Zadnji prispevki