Trenutno se predvaja:
1. julij 2020 ob 15:18 Zgodbe

"Informacije o ciljih napadov so nam posredovali partizani"

Na predvečer Dneva državnosti in v okviru obeleževanja 75 – letnice konca druge svetovne vojne, so na Colu nad Ajdovščino predstavili knjigo Cilj pred nami, avtorja Lucijana Trošta.
Južnoafriški letalci so ob fotografiranju ciljev napadov poskrbeli za redke zračne posnetke tej krajev ob koncu druge svetovne vojne. Foto: saafww2pilots3.yolasite.com
Južnoafriški letalci so ob fotografiranju ciljev napadov poskrbeli za redke zračne posnetke tej krajev ob koncu druge svetovne vojne. Foto: saafww2pilots3.yolasite.com

Knjiga je nadgradnja in dopolnitev dokumentarnega filma Jeklene ptice nad Idrijo. Prinaša pričevanja, dokumente in fotografije o letalskih napadih 16. in 19. eskadrilje Južnoafriških zračnih sil na cilje na Trnovski in Banjški planoti v zimsko - pomladnih mesecih leta 1945. Osvetljuje dogodke, ki so bili doslej v največji meri predmet pričevanj in jih umešča v zgodovinski kontekst. Dogodek so s prikazom napadov popestrili piloti pilatusov iz 152. letalske eskadrilje slovenske vojske.

Col nad Ajdovščino, vas na vzhodnem robu Trnovske planote. Mirna zimska sreda 21. februarja 1945. Ura se je nagnila proti popoldnevu, ko je iz vzhoda nenadoma privršalo in odprl se je pekel. Med tuljenje letalskih motorjev so se pomešali zlovešči zvoki raket, odmevale so detonacije, v nebo so se dvigali oblaki dima. Vojna je s svojo kruto podobo zajela tudi dotlej mirno vas na polici nad Vipavsko dolino. Zbegani vaščani se niso niti dobro zavedali, kaj se je zgodilo, ko so bila letala, ki so na središče vasi sprožila 36 raket, že nad pobočjem Nanosa. Le dobrih pet minut je trajal napad, prvi v seriji.

Dolgo so ti dogodki živeli v ustnem izročilu, mnogih pričevalcev ni več med nami. Bilo je tudi več interpretacij samih napadov in iskanja odgovorov na vprašanja: zakaj, kdo je izdal takšen ukaz, kako to, da so bile napadene samo nekatere hiše. Zgodbe so vztrajno bledele, mnogi, ki so jih doživeli, so odhajali in zdelo se je, da bodo z leti povsem pozabljene. Preobrat se je začel pisati na drugem koncu sveta, v južnoafriški republiki, kjer je ljubiteljski zgodovinar Tinus Le Roux začel preučevati dejavnosti južnoafriških zračnih sil med 2. svetovno vojno. "Raziskovanje je bilo sprva moj hobi, zanimali so me napadi na cilje v Jugoslaviji, potem ko sem digitaliziral 500 fotografij, ki sem jih dobil v arhivu v Pretorii."

Pred desetimi leti je postavil spletno stran, fotografije so postale globalna zgodba in jasno je bilo, da bodo nekega dne našle pot tudi v naše kraje. Prva že kmalu, tudi po spletni strani dediščine južnoafriških letalskih sil je kdo pobrskal. Vzporedno z nastajanjem filma o napadih na Idriijo, o njih so našli tudi video posnetke, se je Lucijan Trošt zakopal v arhive in začel sestavljati dokumentirano pripoved o skoraj pozabljenih zimsko-pomladnih mesecih leta 1945. Ni se omejil samo na rojstni Col, raziskal je takratne zavezniške letalske napade na cilje na celotnem območju Trnovske in Banjške planote. Iskal je in našel odgovore na številna vprašanja o vzrokih in samem poteku napadov in jih ob pomoči pričevalcev postavil v zgodovinske okvire.

Spletna stran Južnoafričana Tinusa LeRouxa je interaktivna, z vseh koncev sveta so se mu in se mu še oglašajo raziskovalci in tudi sorodniki pogumnih letalcev in tudi mnogi pričevalci. Sam je obiskal nekatere izmed njih in z njimi posnel intervjuje. Tako je pripovedoval že pokojni navigator 16. eskadrilje Brian Hickey. "Vedno sem razmišljal, kako srečen sem bil, da sem postal član eskadrilje Beaufighterjev. Najprej zato, ker so leteli nizko, letenje je bilo čudovito, vznemirljivo. Letalo je bilo zelo trpežno, lahko so ga zadeli večkrat, pa je nadaljevalo z misijo. Veselilo me je, da smo lahko leteli nizko nad tlemi in leteli smo lahko zelo počasi. Lahko smo videli ljudi in ugotovili ali so sovražniki. Bilo smo pomemben del operacij."

Eskadrilja je bila nastanjena v letalski bazi Biferno na vzhodni obali italijanskega škornja in od tam letela na operacije na Balkanu, vse do današnje zahodne meje z Italijo. "Informacije o ciljih napadov so nam posredovali partizani. Oskrbovali so nas s podatki o nemških postojankah in njihovih premikih."

Brian je v pogovoru takole predstavil nalogo navigatorja na letalih Beaufighter: "V glavnem smo skrbeli, da so piloti dosegli točko operacije. Pred poletom smo imeli briefing, kjer smo dobili informacije o našem cilju. V osnovi smo skrbeli za navigacijo, za to, da smo iz baze prileteli nad cilj. In pa seveda nazaj domov, če smo imeli srečo..."

Knjiga Cilj pred nami je v vseh pogledih dragoceno pričavenje, ki je iz vseh pomembnih zornih kotov osvetlilo takratne zavezniške letalske napade. Pričevanja, prepletena z dokumenti in fotografijami so s tem zaokrožena v verodostojno celoto. Kot spomin za generacijo, ki odhaja in opomin za tiste, ki prihajajo.

Sandi Škvarč

Posnetku celotne reportaže lahko prisluhnete s klikom na predvajalnik.

Zadnji prispevki