Trenutno se predvaja:
23. marec 2020 ob 14:36 Zgodbe

Izpoved: "V 26 letih še nisem doživel česa takega!"

Med tistimi, ki v teh dneh ne morejo delati od doma, so zaposleni v Zavodih za prestajanje kazni zapora. Že tako tesni prostori zaradi ukrepov preprečevanja okužbe z novim koronavirusom postajajo še tesnejši.
Slika je simbolna. Foto: BoBo
Slika je simbolna. Foto: BoBo

Fulvio je specialni pedagog v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ki je tudi koordinator za obravnavo samomorilno ogroženih, sodeluje pa tudi z varnostno službo. Na njegovo željo ga predstavljamo samo z imenom.

Kako se počutite v teh dneh?
Te dni se počutim malo drugače, kot sem se počutil pred 14 dnevi oziroma pred enim mesecem, malo napetosti je ... Občutek, ki ga imam jaz in ga imamo vsi tukaj v zavodu, je pač občutek nemoči. Nemoči v smislu, da ne veš, kaj bo ...

Vsak dan odhajate na delo v Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, se je vaša rutina v tem času kaj spremenila?
Ni se prav veliko spremenila: odhod od doma v službo, grem malo prej, ker se vozim s kolesom. V službi opravljam v določenem okviru naloge, ko pridem domov, rabim nekaj časa, da se malo sprostim. Potem sledijo 'normalne stvari' doma, kuhanje ... Veliko berem v zadnjem obdobju, tako da mi misli malo odpotujejo v boljše sfere.

V neke druge svetove, ne tako zaprte. Koliko se je vaše delo spremenilo v teh razmerah, ko nikjer nismo varni pred koronavirusom? Kakšno je v teh dneh delo vseh, ki skrbite za zapornike?
Ja, kot sem povedal, ti občutki nemoči, ko ne veš, kaj se lahko zgodi s tem virusom. Drugače, tako jaz kot vsi ostali, ocenjujem, da delamo zelo odgovorno, korektno in striktno, seveda. Sledimo navodilom pristojnih ustanov, uporabljamo zaščitna sredstva, upoštevamo razdalje, bodisi med nami kot z zaprtimi.

Bolj skrbite za svojo varnost?
Poskrbimo za svojo varnost in varnost zaprtih.

Kako pa se na ukrepe, ki so verjetno zdaj še bolj restrektivni, odzivajo zaprti?
Ja, priznati moram, da se zaprte osebe vedejo zelo odgovorno in korektno. Prišle so restrikcije, prepovedani obiski, obiskov ni na oddelku, kjer so obsojeni, tudi ugodnosti na prostosti nimajo. Drugače zelo sledijo medijem, časopisom, tudi sami med seboj skušajo ohranjati varnostno razdaljo. Še bolj pazijo na higieno prostorov, razkužujejo kljuke, si razkužujejo roke, se umivajo. Po eni strani moram pohvaliti vse delavce, od vodstva dalje, po drugi pa tudi zaprte osebe.

Je tudi pri njih prisotna tesnoba?
Ja nedvomno je, a ko jih gledaš, ko so na sprehodu, delujejo sproščeno, recimo, igrajo namizni tenis, se hecajo. A nedvomno je prisotna tesnoba, predvsem zaradi ljudi, ki jih imajo zunaj zavoda.

Že 26 let opravljate to delo, že v 'normalnih razmerah', je to delo težko, kako ga doživljate v teh dneh? Je to za vas najtežja službena preizkušnja?
26 let delam v zaporu, prej sem delal 13 let na Dobu, zdaj sem tukaj v Ljubljani, delam v priporu. Tudi ta funkcija za obravnavo samomorilno ogroženih, terja določene strokovnosti, korekten dostop do človeka, ki ga oceni kot samomorilno ogroženega. Veliko sodelujem z varnostno službo. Sodelovanje je zelo, zelo dobro, tako da si pomagamo. Te dni si pomagamo in smo si še bližje. A v vseh teh letih še nisem doživel takega trenutka, takega obdobja. To je res težka stvar, vprašanje je, kdaj, kje lahko poči.

Barbara Kampos


Zadnji prispevki