Trenutno se predvaja:
10. februar 2020 ob 10:50 Zgodbe

Kulturna dediščina je kot izvir vode

V Piranu je konec januarja potekalo regionalno srečanje na temo letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2020.
Foto: Radio Koper/Mojca Klarič
Foto: Radio Koper/Mojca Klarič

Izobraževalni program je bil namenjen najširšemu občinstvu, še posebej zaposlenim v muzejih, galerijah, zavodih, knjižnicah, arhivih, vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, turističnih in kulturnih organizacijah ter v društvih.

Predavateljica Nataša Gorenc z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pojasnila, zakaj moramo izobraževanje o dediščini izpostaviti kot vseživljenjsko kategorijo, ki naj zaobjame vse ciljne skupine, od vrtčevskih otrok do upokojencev: "Kulturna dediščina je kot izvir vode. Iz njega lahko črpamo ustvarjalnost, vrednote. Ta izvir je treba negovati, da se ne zaraste, da se ne onesnaži ... Mislim, da je dediščina zelo pomembna za vse naše aktivnosti, še posebej za nas, ki se ukvarjamo z varovanjem kulturne dediščine. Mislim, da je naša dolžnost, da izobražujemo in se usmerjamo na vse ciljne skupine."

V nadaljevanju srečanja so predstavnice šole, narodne skupnosti, knjižnice, društva in zavoda predstavile zanimive primere nagovarjanja državljanov, da ohranjajo kulturno dediščino v svojem okolju. Tako snovno in nesnovno.

Dnevi evropske kulturne dediščine
Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. K sodelovanju uspejo privabiti okrog 6.000 mest in 30.000 kulturnih spomenikov, ki jih na leto obišče več kot 20 milijonov obiskovalcev. Teden kulturne dediščine pa je naš nacionalni projekt, ki si prizadeva, da bi kulturna vzgoja na področju dediščine v vrtcih in šolah postala vzgoja za vse življenje.

Fulvia Zudič iz Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran je poudarila, da se skupnost skozi različne dejavnosti prav vsak dan trudi ohranjati kulturno dediščino, pa naj gre za pevski zbor, solinarsko družino, gledališko skupino ali tematske raziskave. Kako se italijanska skupnost konkretno vključuje v življenje v mestu? Fulvia Zudič: "Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti sta začeli sodelovati na povabilo predsednice društva Anbot. Leta 2004 smo bili z vsemi skupinami italijanske skupnosti po celem Piranu, po ulicah in trgih. Zadnja tri leta pa smo se na pobudo naše članice Daniele Paliaga Jankovič osredotočili na določene teme. Prvo leto smo na različnih delavnicah in sprehodih predstavili pitnike in cisterne ter kako so se v Piranu nekoč oskrbovali z vodo. Prav v dvorani Mediadoma Pyrhani smo predstavili publikacijo Per piazze e cortili alla ricerca dell'acqua. To je zelo zanimiva knjiga z lepimi fotografijami. Prisotni so na sprehodu lahko celo vstopili v hiše in na notranja dvorišča, kamor ni mogoče vstopiti vsak dan. Naslednje leto je Daniela Paliaga Jankovič predlagala, da bi podrobneje spoznali piransko obzidje. Vse leto so potekale različne delavnice. Udeleženci so raziskovali in fotografirali po Piranu ter iskali po arhivu in knjižnici. Izšla je brošura. Nato smo ob dnevu evropske kulturne dediščine organizirali dva sprehoda, v slovenskem in italijanskem jeziku. Lani pa smo izpeljali lep sprehod v kostumih. Že vrsto let sodelujemo s šolami in z vrtci. Jutri jim bomo predstavili drugo knjigo z naslovom Per le antiche vie. Napisala jo je Lara Sorgo, ilustrirala pa Miriam Elettra Vaccari. Tudi s to knjigo želimo opozoriti na našo dediščino, na naše legende ter izpostaviti pomembne dogodke, ki so se zgodili v Piranu. Vse to lahko otroci spoznajo na sprehodu po Piranu. Risbe v knjigi lahko tudi pobarvajo in se pri tem prepustijo domišljiji …«

Tudi Društvo klekljaric idrijske čipke si prizadeva varovati kulturno dediščino. Veščino klekljanja, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranja že vrsto let. Posebno priznanje je ta živa mojstrovina državnega pomena dobila z vpisom na Unescov seznam. Andreja Uršič: "V Društvu klekljaric idrijske čipke smo že vsa leta zavezani kulturi nasploh. Naše umetelno rokodelstvo je na Unescov seznam vpisano kot nesnovna kulturna dediščina. Na to smo zelo ponosni in to je naš temelj: gojenje in ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. V Idriji se nepretrgoma kleklja že več kot 300 let. To delo se je ohranjalo iz roda v rod. Pred 145 leti pa je bila ustanovljena tudi šola, ki je veliko pripomogla k temu, da se ta obrt, ta lepa in posebna dejavnost, ohranja. Ne le to, v društvu skrbimo tudi za to, da dodajamo nove vzorce, nove tehnike in seveda to tudi nadgrajujemo in pripravljamo teren za mlajše." Kako pa uspejo motivirati otroke? Uršičeva razloži: "Prav na dogodkih ob Dnevih evropske kulturne dediščine smo vedno povezali vse generacije, šli smo v vrtce in šole. Radi povezujemo. Naše klekljarice so v veliko primerih babice, vnukinje pa zelo rade gredo po stopinjah svojih babic."

Letos številne okrogle obletnice
Tržaška knjižnica se že spogleduje z novimi izzivi: letos bodo v Trstu obeležili 100-letnico požiga Narodnega doma, 100-letnico rapalske meje, 90-letnico usmrtitve bazoviških žrtev … V kulturno dediščino bodo vključili spomin na omenjene dogodke.

Kako nagovoriti učence v njim razumljivem jeziku, je razmišljala tudi Helena Brataševec iz OŠ Dobravlje in dodala: "Saj ne čutijo vsi vrednosti te dediščine, a če bodo po zaslugi tega truda trije obnovili hišo in ohranili neke prvine, smo zmagali!" Posebno vlogo pri zavarovanju dediščine, izobraževanju o njej in ohranjanju le-te za zanamce imajo knjižnice. Gabriela Caharija iz Narodne in študijske knjižnice Trst nam je predstavila konkreten primer: "Lani smo v Trstu imeli SLOFEST, to je festival Slovencev v Italiji, ki ga organizirajo vsako drugo leto. V sklopu Slofesta smo kot knjižnica sodelovali s šolami, in sicer so učenci v živo prikazali telovadni nastop. Knjižnica je že pred tem priredila razstavo o gibu in glasbi. Na njej smo prikazali telovadne nastope od Sokolov do danes, do današnje ritmike in društev, ki se s tem ukvarjajo. Med gradivom smo našli originalne dokumente: priročnike s koreografijo in notne zapise glasbe, na katero so v povojnem času udeleženci telovadili. Šole so se na naše povabilo odzvale, tako da smo za Slofest v okviru kulturne dediščine poleg razstave prikazali tudi telovadni nastop. Glasbo je priredil skladatelj Ubald Vrabec. Sodelovalo je 450 otrok. Bilo je naporno, a hkrati nam je bilo v veliko zadoščenje, saj je vseh 450 otrok na koncu zapelo himno kulturne dediščine, ki so jo sestavili že pred leti, tako da je na Borznem trgu, v centru Trsta, zadonela slovenska pesem. In to je bilo nam, Slovencem v Italiji, v velik ponos in zadoščenje!"

Letošnji 30. Dnevi evropske kulturne dediščine bodo potekali pod geslom Spoznaj? Varuj! Ohrani. Nataša Gorenc: "Rekla bi, da je v teh treh besedah zaobjeto celotno poslanstvo naše službe in da nas zelo neposredno nagovarja, kaj naj s to dediščino počnemo. Želimo več stvari. Najprej želimo ljudi, ki se bodo s tem ukvarjali, nagovoriti k temu, da odkrivajo vse zvrsti dediščine (ker je naša izkušnja, da se osredotočamo na tisto, kar najbolje poznamo). Poleg tega želimo predstaviti didaktične pristope, za katere mislimo, da so koristni. Treba je biti zanimiv, aktualen in javnosti dediščino približati predvsem z zanimivimi zgodbami!"


Mojca Klarič


Zadnji prispevki