Trenutno se predvaja:
4. januar 2017 ob 18:06Zgodbe

Miha Reščič: "Slovenci smo bolj topli in socialni kot Švedi."

Poklicna in študijska pot ga je pred petimi leti ponesla na Švedsko, natančneje v mesto Malmö.
false
Foto: osebni arhiv Mihe Reščiča

Miha Reščič se na sever Evrope ni odselil, kakor smo že navajeni, zaradi iskanja službe ali pa ljubezni. Čeprav je doma diplomiral, imel dobro službo, prijatelje in zares kakovostno življenje, mu to nekako ni bilo dovolj. Študiral je matematiko in se specializiral v programiranju. Izkušnje je pridobival vrazličnih slovenskih podjetjih, ko se mu je ponudila priložnost, da svoje znanje dokaže še na Švedskem. Na začetku je delal kot inženir kontrolnih sistemov za pospeševalnike delcev. Čez nekaj let je službo zamenjal in znova pristal v programerskih vodah. Tudi zasebno življenje se takrat zelo spremenilo.

Živi v mestu Malmö v regiji Skåne. To mesto je prava multikulturna prestolnica. Med dobrimi 300 tisoč prebivalci, kolikor jih mesto šteje, je namreč zastopanih 174 narodnosti in 150 različnih jezikov. Ima največ muslimanskega prebivalstva med vsemi švedskimi mesti (25 odstotkov). Kar 41 odstotkov jih je tujega porekla, na primer znani nogometaš Zlatan Ibrahimović. Največ priseljencev izvira iz držav Srednjega vzhoda, Jugovzhodne Azije, nekdanjih jugoslovanskih republik in Danske.

Z Dansko je Malmö močno povezan. Nekoč je bilo to dansko mesto, pod švedsko oblast pa je prišlo sredi 17. stoletja. Od danske prestolnice Köbenhavn ga loči le morska ožina Öresund. "Vpliv Danske je tu zelo velik. Veliko Dancev dela na Švedskem in obratno. To območje je zelo mešano, nekateri se imajo za Dance in tudi zastava regije Skåne je zelo podobna danski zastavi. Se zelo čuti ta groba danska kultura," pravi Miha.

Bližina morja in dobra geografska lega poskrbita, da se vreme ne razlikuje od tipično slovenskega. "V predelu Švedske, kjer živim, je vreme zelo podobno kot na Primorskem. Večina ljudi misli, da pri nas stalno sneži in je temno, ampak ožina Öresund in Baltsko morje poskrbita, da so poletja topla in zime mile ter da stalno piha z morja."

Švedska ga ni ravno presenetila. Zdi se, da je svoje življenje le preslikal na sever Evrope. Ko smo ga poklicali in ga vprašali o jutranji dinamiki v mestu, je odgovoril, da je zelo podobna Ljubljani v njegovih študentskih časih. "V tem letnem času so jutra zelo turobna. Okrog 8.30 se šele zdani in večinoma je megleno, malo rosi in neprestano piha veter z morja proti celini. Jutranja dinamika se začne malo po sedmih, ko starši odpeljejo otroke v vrtec, tako da je med sedmo in deveto kar živahno. Po devetih pa se umiri, ker so vsi že po službah. Za razliko od slovenskih mest se na Švedskem jutranji vrvež bolj zamakne, pri nas v Sloveniji se mi zdi, da se življenje prej začne," še dodaja Miha.

Pravi, da je na Švedskem vse bolj zmerno in ljudje so precej bolj razumni. Precej več je poudarka na kakovosti bivanja, zdravju, prostem času oz. času, ki ga človek preživi z družino. Spodbujajo razvoj posameznika, inovativnost, več je poudarka na kakovosti opravljenega dela kot na kvantiteti. Kljub temu je njegov delovnik zelo slovenski. "Razlika je le v tem, da se v službo odpeljem s kolesom. Med službo si seveda vzamemo čas za kavo in zaslužen odmor. Po službi pa je čas za športne dejavnosti. Rad kolesarim in ukvarjam se s ciklokrosom. Ciklokros je v tem času zelo aktualen. To je vožnja s cestnimi kolesi, ampak izven cest. Na stezi je mnogo naravnih ovir in blatnih delov steze, je zelo intenzivna športna disciplina. Moj delodajalec je zelo fleksibilen, kar se mojih treningov tiče, nasploh poudarjajo zdrav način življenja. Tudi med službenim časom si lahko vzamem čas za športne aktivnosti. Zvečer pa so na vrsti za različne intelektualne dejavnosti. Moji dnevi niso bistveno drugačni kot doma v Sloveniji."

Ker prihaja iz majhne Slovenije in vasi Plave v občini Kanal ob Soči, ga je Švedska s svojo velikostjo nedvomno presenetila. "Ker veliko kolesarim, sem se enkrat odpravil skoraj do Stockholma oziroma. še severneje. Če bi enako razdaljo prekolesaril iz Slovenije, bi končal nekje v Romuniji ali pa Grčiji, medtem ko sem tukaj šele na polovici države. Imajo celo svojo enoto za razdaljo, ki ji pravijo švedska milja. 1 milja je 10 kilometrov, tako, da za določanje razdalj uporabljajo kar svojo enoto. Presenetilo me je tudi, da je glasbenik Dr. Alban Šved. Tega pa res nisem vedel. Celotna Švedska je zelo razvita tudi ni posebnih razlik v gospodarski razvitosti med severom in jugom države. Razlika je le v poseljenosti, večina prebivalstva je zgoščena na jugu države, v mestih Stockholm in Göteborg. Ostalo je skoraj neposeljeno. Švedska ima zelo močno industrijo, ampak ljudi praktično ni."

Poleg službe in kolesarjenja se posveča pisanju doktorata in zaradi fleksibilnosti delodajalca do njegovih študijskih in športnih obveznosti, bo vsaj do zaključka izobraževanja ostal na Švedskem. "Pred kratkim sem kupil tudi stanovanje. Glede na klimo v Sloveniji, mislim, da bom še nekaj časa tukaj. Nekoč sem planiral na dolgi rok, pa se ni izšlo, zato se bom tokrat raje pustil presenetiti," sklene Miha Reščič.

Boštjan Simčič


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki