Trenutno se predvaja:
3. maj 2017 ob 15:58 Zgodbe

Miloš Žefran - v Čikagu iz strasti do robotike

Doktor računalniških znanosti že 25 let živi v Združenih državah Amerike, kjer poskuša programirati robote tako, da bi pomagali ljudem.

Miloš Žefran je v Novi Gorici končal gimnazijo, v Ljubljani pa je diplomiral na Fakultetah za elektrotehniko in naravoslovje. Njegova največja želja je bila, da bi lahko raziskoval in delal z vrhunskimi robotiki na svetu, zato se je preselil v ZDA. Kot doktor računalniških znanosti in direktor podiplomskih študij na področju robotike na University of Ilinois se zdaj ukvarja s programiranjem robotov, konkretneje z raziskovanjem, kako bodo roboti v bližnji prihodnosti lahko pomagali ostarelim. Z družino živi v Oak Parku, starejšem predmestju Čikaga. V prostem času teče, je redni obiskovalec muzejev, opere in nastopov čikaškega simfoničnega orkestra.

Miloš Žefran je v ZDA že 25 let. Na University of Pennsylavnia v Philadelphiji je najprej magistriral iz strojništva, leto pozneje pa doktoriral iz računalništva. Zdaj je izredni profesor elektrotehnike in vodja laboratorija za robotiko na University of Ilinois v Čikagu. "Ko sem odšel v ZDA, so ameriške ustanove tujim študentom plačevale študij. Evropa je bila takrat na tem področju še dokaj zaprta, zato je bila Amerika moja edina možnost. Na University of Pennsylvania sem imel srečo, da sem bil član ekipe v enem od najboljših robotskih laboratorijev na svetu."

Zdaj z doktorskimi študenti raziskuje, kako bodo roboti lahko pomagali ostarelim. "Raziskovanje obsega vodenje hibridnih sistemov, mobilne senzorne mreže in uporabo haptičnih vmesnikov za izobraževanje v medicini in za telemedicino. Največji izziv v robotiki je, kako vzpostaviti sodelovanje med ljudmi in roboti. Če je robot recimo pomočnik ostareli osebi, želimo doseči, da se bi obnašal podobno kot človeški pomočnik."

Za svoje raziskovalno delo je leta 2000 dobil prestižno nagrado CAREER ameriške National Science Foundation.

Na vprašanje, ali Evropejci na Ameriko gledamo preveč romantično, kot na deželo priložnosti in izobilja, v kateri se ti zelo kmalu izpolnijo ameriške sanje, Miloš odgovori: "Če nimaš izobrazbe, je v Ameriki življenje zelo težko. V Sloveniji oziroma Evropi pozabljate, kako je bila ustvarjena socialna mreža javnih storitev. V Ameriki nimaš zagotovljenega niti zdravstvenega zavarovanja, če nimaš dobre službe."

Kako sam opaža razslojenost ameriške družbe? "Najbolj očitna stvar, ki ti pove, iz katerega sloja prihaja posameznik, je videz: ali je debel ali vitek oziroma v dobri kondiciji. Dobra hrana, zelenjava in sadje so veliko dražji kot kosilo v restavraciji McDonald's. In to se pozna tudi na splošno. V najrevnejših delih Čikaga je veliko več debelih kot v bogatejših predelih."

Z ženo, ki je Italijanka, sicer pa profesorica računalništva na isti univerzi, imata dva najstniška sinova. Evropo obiščejo vsaj enkrat na leto. "Sinova takrat več govorita v italijanščini in slovenščini. Obiskati Evropo je prijetno, saj združimo prijetno s koristnim. Otroka imata zelo diplomatski odgovor, če ju vprašava, kje je lepše. Odgovorita, da sta obe državi – Italija in Slovenija – enako lepi (smeh)."

Nataša Uršič

Fotografije: Miloš Žefran/osebni arhiv


Zadnji prispevki