Trenutno se predvaja:
22. november 2019 ob 13:37 Zgodbe

Območna obrtna zbornica Sežana obeležuje štiri desetletja delovanja

Območna obrtna zbornica Sežana ta konec tedna z veliko prireditvijo obeležuje 40 let delovanja. V goste smo povabili direktorico zbornice Klementino Križman in predsednika Jerneja Bortolata.
V goste smo povabili predsednika Območne obrtne zbornice Sežana Jerneja Bortolata in direktorico zbornice Klementino Križman. Foto: MMC RTV SLO/Nataša Benčič
V goste smo povabili predsednika Območne obrtne zbornice Sežana Jerneja Bortolata in direktorico zbornice Klementino Križman. Foto: MMC RTV SLO/Nataša Benčič

Leto 1979 je bilo prelomno leto za organiziranje obrtništva v Sežani, saj se je 11. januarja sestala skupina 57 obrtnikov iz Krasa in Brkinov. Zbornica je ena najmlajših v Sloveniji. Po številu članstva spada med srednje velike zbornice, po aktivnostih pa med aktivnejše zbornice. Po zadnji ureditvi lokalne samouprave je to danes Območno obrtno-podjetniška zbornica, ki pokriva področje štirih občin, in sicer Občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komna in Sežane. Navkljub ukinitvi obveznega članstva leta 2013 ostaja zbornica trd in ponosen steber, ki združuje danes okrog 450 obrtnikov in podjetnikov.

Od 57 obrtnikov na začetku do 450 danes … To je kar dolga pot! Kako vam je uspelo obstati?

Zbornica je skozi ves ta čas šla skozi razne viharje. V začetku so bili interesi osredotočeni na to, da se ljudje združijo in pomagajo drug drugemu. Danes je vse malo drugače, ampak rdeča nit ostaja združevanje in povezovanje malih obrtnikov. To je tudi po padcu obveznega članstva leta 2013 ostalo v zavesti obrtnikov. Čutimo to povezanost, ker skupaj smo močnejši. En močan glas do države nam nekaj pomeni. In tako pomagamo tudi uravnavati zakonodajo, ki ni vedno najboljša oziroma nam ni pisana na kožo … Tisti, ki jo pišejo zakonodajo, navadno ne poznajo naših težav in zato zbornica pomaga ravno pri teh velikih stvareh. Lahko samo ponosno rečem, da smo s 450 člani eno največjih podjetij v kraško-brkinski regiji.

Ste pa tudi zelo dejavni in to kljub temu, da ste med mlajšimi v Sloveniji. Imate kar sedem različnih sekcij, kakšne so, kako delujejo?

Naša Obrtna zbornica ima sedem različnih sekcij, v Ljubljani pa jih imamo 11. Osredotočamo se na tiste, ki so bližje našemu terenu, se pravi imamo kamnoseke, avtoprevoznike, gostince, živilce, turistično dejavnost. Zadnje čase se precej posvečamo turizmu. Zavedamo se, da je turizem panoga, ki je na Krasu še premalo razvita.

Katere so težave, ki jih najpogosteje opažate?

Zakonodaja, pomoč, zdaj se spreminja minimalna plača, to je zdaj ena zadnja stvar, pri kateri pomagamo. Drugače pa pravzaprav skušamo pomagati vsakodnevno pri vsem, kar se zgodi. Vsekakor pa problem predstavljajo tudi deficitarni poklici, torej kadri, ki jih ni, trg pa jih potrebuje.

Zbornica je za člane pomembno središče, ki povezuje. Vendarle pa vaši člani opravljajo različne dejavnosti. Kakšna je ta pisana pokrajina obrti in podjetništva? Bi lahko potegnili eno rdečo nit, je kaj za Kras, ki je krasen, to pravi en slogan, bolj značilno?

Na Krasu je res zelo raznolika pestrost različnih dejavnosti. Najbolj aktivni so gostinci. Odkar se srečujemo na zbornici, je angažiranost posameznih poklicev odvisna od problematike. Glede na aktualno dogajanje so enkrat bolj aktivni eni, spet drugič drugi …

Vas pa seveda poznamo po kamnu?

Drži, kamnoseki so se v zadnjih letih bolj povezali, tako da samoiniciativno skupaj rešujemo probleme.

Slovenske obrtnike in podjetnike kar precej vznemirila odločitev, da bodo pokojnine, ki so jih skozi leta vplačevali Sklad obrtnikov in podjetnikov, bistveno nižje - za 30,4 odstotka. Zato so se odločili za kolektivno tožbo z individualnimi zahtevki. Kako je s tem na vašem koncu, koliko ljudi je prizadetih zaradi tega, kako čutite to problematiko?

V preteklosti je veliko obrtnikov vplačevalo sredstva v ta sklad in danes jih to tepe. Nimam točnega podatka, koliko obrtnikov se je vključilo v to skupinsko tožbo. Vem, da jih je kar precej iz cele Slovenije. Žal pa Obrtna zbornica, ki je bila pobudnik vplačil v ta sklad pred 30 leti, nima nobenega vpliva, ker oni so samostojni. Sklad obrtnikov in podjetnikov ni zbornica. V tožbi je aktivna tudi Obrtna zbornica Slovenije in upam, da se bo to razrešilo, da bo tu pomagala tudi država, da bodo obrtniki, ki so vložili denar, tega dobili tudi nazaj.

Nataša Benčič

V goste smo povabili predsednika Območne obrtne zbornice Sežana Jerneja Bortolata in direktorico zbornice Klementino Križman. Foto: MMC RTV SLO/Nataša Benčič

Zadnji prispevki