Trenutno se predvaja:
12. september 2020 ob 20:00 Zgodbe

Od trde trske ali polenovke - do mehkega bakalaja

Pravkar potekajo dnevi bakalaja v Izoli. Dneve bakalaja organizira Turistično združenje Izola in zaznamovali bodo skoraj ves mesec september.
Iz 5 kilogramov sveže trske dobijo približno 1 kilogram polenovke oziroma bakalaja. Foto: Zasebni arhiv
Iz 5 kilogramov sveže trske dobijo približno 1 kilogram polenovke oziroma bakalaja. Foto: Zasebni arhiv

Lani so jih pripravili prvič in Manziolijev trg je takrat zaživel tudi s Praznikom bakalaja, česar letos zaradi zdravstvenih omejitev ne bo. Pa vendar bo Izola od 12. do 27. septembra v znamenju bakalaja. K sodelovanju so povabili vse gostince, 15 jih je k projektu pristopilo, v teh dneh pa bodo oblikovali menije, ki vključujejo bakala po priporočeni cena za porcijo, 7 evrov.

Kaj je bakalar, kako nastane, kako si ga lahko privoščimo, nam je povedal Alan Pušpan, lastnik gostilne Bujol v Izoli, ki je skupaj z mamo Elizabeto pred leti začel pisati zgodbo Saladie, domačih, ročno pripravljenih morskih dobrot.

Bakala je izdelek, je jed, riba pa je trska ali polenovka oziroma gadus morhua. Morda se je je ime polenovka prijelo zato, ker je trda kot poleno. Mediteranci, posebej Portugalci, jo zelo radi jedo svežo, saj je polna beljakovin in vitaminov, pri nas jo poznamo drugače: "Riba živi v severnih morjih, tam jo sušijo na zraku in jo suho lahko vozijo po vsem svetu. Mi jo od uvoznikov dobimo v šopih po 50 kg, jo dobro operemo, skrtačimo, 24 ur namakamo in nato skuhamo. Podobno kot ribjo juho: s česnom, čebulo, dodatki, začimbami. Kuhano odcedimo, vodo, v kateri se je polenovka kuhala, seveda prihranimo, ribje meso pa zelo potrpežljivo očistimo kože in vseh nečistoč. Šele nato ribje meso damo v posode in ga strojno s planetarnim mešalcem tolčemo. Dodajamo vroče olje in česen, tudi vodo, v kateri se je riba kuhala. Do stopnje lepe mazljivosti. Nekoč so ribo tolkli ročno, kar je bilo zelo zamudno, že dolgo to delajo stroji."

Foto: Zasebni arhiv

Iz 5 kilogramov sveže trske dobijo približno 1 kilogram polenovke oziroma bakalaja. Znano je, da je polenovka zelo žejna riba, saj pri nastajanju namaza 'popije' veliko olja in vode, a le tako dobijo pravo mero mazljivosti. Pravi bakala ni povsem snežno bele barve, kot ga včasih vidimo v trgovinah. Pogosto mu proizvajalci dodajajo še kakšno drugo belo ribo, kar žal ni vselej zapisano na etiketi proizvoda.

Jedi z bakalajem je res veliko, prav tako receptov zanje. "Pri nas in v Italiji, posebej okrog Trsta, sta se najbolj prijela dva recepta, bakala na belo, ki ga jemo s kruhom ali polento, in bakala na rdeče, ki ga delamo podobno kot golaž, le da je tu glavna riba.", dodaja Pušpan.

Dnevi bakalaja, pidočev, bobičev, kraljestva ribe, si v Izoli sledijo v vseh letnih časih, pomembni so za gostince in turizem. Vse izolske kulinarične akcije so neločljivo povezane s pobudo `kilometer nič´, ki vključuje odlične domače produkte lokalnih pridelovalcev v ponudbo izolskih gostincev. Alan Pušpan takšne projekte podpira:
"Gostje mi povedo, da smo v Izoli kulinarično korak pred drugimi, ljudje nas pohvalijo za različne kulinarične tedne in dneve. Čeprav so posvečeni preprostim jedem, so te jedi avtohtone in domače, poudarjajo specifiko in tradicijo. Kar ni pomembno le za obiskovalce, pač pa tudi za nas same, da tradicija ne gre v pozabo."

Nataša Benčič

Več o bakalaju pa lahko slišite s klikom na pričujoči posnetek.

Zadnji prispevki