Trenutno se predvaja:
23. december 2018 ob 13:05 Zgodbe

Oddaja Young Europe predstavlja: A kot aktivist!

Ali znajo mladi aktivisti samo še sedeti za računalnikom in klikati dvignjene palce? Ali gredo na ulico s transparenti? Poiskali smo te zadnje.
Simon Delakorda in Žiga Oražem.

Simon Delakorda in Žiga Oražem.

Riccardo Laterza in protesti v Trstu.

Riccardo Laterza in protesti v Trstu.

Riccardo Laterza in Serena Ralza.

Riccardo Laterza in Serena Ralza.

Aljaž Krivec in Anja Radaljac.

Aljaž Krivec in Anja Radaljac.

Tea Jarc.

Tea Jarc.

Tretja evropska edicija oddaje Radio Bla bla je raziskala aktivizem mladih v regiji. Zanimalo nas je, kaj se dogaja na tem področju. Ali znajo mladi aktivisti samo še sedeti za računalnikom in klikati tiste dvignjene palce? Ali pa gredo na ulico s transparenti? Poiskali smo te zadnje, ki si želijo v naši družbi videti spremembe, ki so glasni, jezni sanjači.

Kliktivisti ali aktivisti?

Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo, se ukvarja s tem, kako internet vpliva na družbene spremembe. Kliktivizem je aktivizem, ki poteka zgolj na spletu, je lažja različica aktivizma, ki ne prinaša enakih družbenih premikov. Veliko sodobnih mladih pripada plemenu kliktivistov. Vendar je prepričanje, da nam brskanje po spletu širi obzorje, le urbani mit, ki so ga sodobne raziskave ovrgle. Internet deluje po načelih umetne inteligence, ki nam servira le to, kar nas najbolj zanima. V stik prihajamo predvsem z dejstvi, v katere smo prepričani – tako se oblikujejo informacijski mehurčki.

Da so mladi le aktivistični pozerji na spletu in v družbi niso dejavni, ne drži. To je predsodek – je nedavno pokazala raziskava Evrobarometer, ki jo pripravlja Evropska unija. Zajela je navade 11.000 mladih Evropejcev. Izkazalo se je, da je več kot polovica mladih včlanjena v neko organizacijo. Kot kaže, je predsodek tudi to, da mladi ne hodijo na volitve. 64 % jih je namreč v zadnjih treh letih izpolnilo volilne lističe. Tea Jarc s sindikata Mladi Plus je spremljala in organizirala vseevropske konference mladih aktivistov. Rezultat je Youth Goals – strategija Evropske unije za mlade. Kaj je 50.000 evropskih mladih predlagalo Evropski uniji, lahko vidite tukaj.

Kaj mladi pišejo na svoje transparente?

Mladi v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem imajo podobne vizije. Borijo se za enakovrednost vseh ljudi, skrbi jih naraščajoči fašizem, povzdignejo glas, ko se krivica godi osebam LGBTQ plus, opozarjajo na nasilje nad ženskami. Mladi organizirajo proteste, pišejo peticije, lepijo plakate.

Iz Londona, kjer dela doktorat, se v oddajo oglasi Jure Aleksejev, ki je pred leti še kot maturant napisal in predlagal novo slovensko ustavo. Danes ga skrbi predvsem to, da v družbi izginja javno dobro. Za mlade, ki delajo študentsko delo, mlade zaposlene, prekarce, brezposelne in druge se borijo na sindikatu Mladi plus , ki ga v oddaji predstavi Gregor Inkret. Boruta Žerjala smo srečali v Trstu, kjer študira in je aktiven član organizacije Collettivo Tilt. Neformalna skupina mladih, ki jih v Trstu kar mrgoli, si prizadeva za to, da bi o družbenih neenakostih brali le še v učbenikih zgodovine. Žal ni zgolj del preteklosti niti fašizem, ki je v Trstu boleča tema. Na to opozarja skupina Trieste Antifascista Antirazzista. Riccardo Laterza na njenih protestih drži megafon in ozavešča ljudi o nevarnostih izključevanja posameznih skupin iz družbe. "S politiko sem se začel ukvarjati okrog leta 2009, v času ekonomske krize. Med krizo so imeli ljudje, ki so imeli več denarja, tudi več moči za odločanje o naših življenjih. S politiko se ukvarjam, ker menim, da je čas, da ljudje sami odločajo o svojem življenju," pove.

"Žal se borimo, da bi obdržale pravice, ki smo jih pridobile že pred 70 leti," prizadevanja za pravice žensk opiše Iva Davorija z reške organizacije Udruga PaRiter . V njihovi raziskavi o nasilju nad ženskami na delovnem mestu je sodelovalo skoraj 1600 anketirank in rezultati so bili zaskrbljujoči. Serena Ralza je še gimnazijka, pa vendar že aktivna članica tržaške sekcije vseitaljanske organizacije Non una di meno. Želi si videti svet, kjer bi imeli vsi enake pravice, ne glede na biološki ali družbeni spol. Podobno je vodilo tržaške organizacije Arcigay Arcobaleno Trieste Gorizia, ki verjame, da je večja enakopravnost LGBTQ oseb v družbi mogoča.

Milenijska generacija – kot ugotavljajo raziskave – občutljiva tudi glede okoljskih problemov. Aljaž Krivec je okoljski aktivist, ki si prizadeva za varovanje okolja in si želi, da bi bile spoštovane vse živali, "vključno s človekom", kot pove. V Ljubljani je precej dejavna skupina Veganski aktivisti, znotraj katere deluje Anja Radaljac. Ustanovila je prvi slovenski Youtube kanal o veganskem aktivizmu Travo Žer. Vsak pravi aktivizem pa nekoč prestopi od besed h konkretnim dejanjem. Kako potuje po svetu in po ulicah rešuje ogrožene potepuške živali, v oddaji pripoveduje Žiga Oražem. Ne samo da ima ta študent veterine doma kar dvanajst kač, živali ima tako rad, da organizira veterinarske odprave v manj razvite države. V zavodu Slovenian Vets for Stray Pets se ne morejo sprijazniti s slabimi razmerami za kužke, mačke, konje in druge živali.

Mladi danes so še vedno aktivisti. Ne sedijo zgolj za računalniki, ampak gredo ven, na ulico. Imajo vizijo, kako bi svet spremenili na bolje. V tem narcisističnem svetu ne gledajo le nase, ampak jih skrbi za družbo, kar je že samo po sebi nekaj izjemnega. Da gredo iz cone udobja v družbi, ki živi samo za užitek, je dejanje upora.

Ivana Zajc

Evropski Radio Bla bla je del projekta Tu EU – I Know EU, ki ga je podprl Evropski parlament.


Zadnji prispevki