Trenutno se predvaja:
2. april 2021 ob 13:15 Zgodbe

Osebam z avtizmom je epidemija porušila nujno in težko doseženo rutino

2. april je svetovni dan zavedanja o avtizmu. Epidemija je položaj oseb z avtizmom izjemno poslabšala.
V Sloveniji ne poznamo točne številke oseb z avtizmom, saj se pri nas še vedno sistematično ne spremlja pojavnost te motnje. Vsi pa se zavedamo, da so številke vsako leto višje. Foto: freedigitalphotos.net
V Sloveniji ne poznamo točne številke oseb z avtizmom, saj se pri nas še vedno sistematično ne spremlja pojavnost te motnje. Vsi pa se zavedamo, da so številke vsako leto višje. Foto: freedigitalphotos.net


Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije v poslanici ugotavlja, da v preteklem letu na tem področju ni bilo nikakršnega napredka. Ni bilo rednih obravnav in terapij, še vedno ni enakih možnosti izobraževanja, ustanoviti je potrebno regijske dnevne bivalne centre za otroke in mladino, ustrezno oskrbeti odrasle in reševati problematike njihovega zaposlovanja. Ob tem posebej izpostavljamo stisko, v kateri so se znašli šolarji.

Družine otrok z avtizmom poročajo, da jim šolanje od doma ustreza. A to zgolj tiste, ki so uspele omogočiti mirno in tišje domače okolje, v katerem so imeli šolarji z že izoblikovano strukturo ves čas podporo družinskih članov, tudi pri upravljanju z računalnikom in spletom. Patricija Lovišček, ustanoviteljica Zavoda Modri december, ob tem opozarja, da so praktično čez noč izgubili zanje nujno potrebno rutino: "Ni bilo obravnav, ni bilo terapij, ni bilo vsakodnevnega srečevanja s strokovnimi delavci. In to je zelo porušilo občutek varnosti pri osebah z avtizmom, kar je ključnega pomena."

Spremembe so bile nenadne, velikokrat nepojasnjene, starši in predstavniki nevladnih organizacij so se pogosto izgubljali v interpretacijah ukrepov, še pravi Patricija Lovišček: "Veliko nelagodja in slabega počutja in posledično tudi veliko slabših psihičnih stanj, anksioznosti, depresij. Slika se je zelo poslabšala, ravno zato, ker so osebe z avtizmom, ne glede na starost, čez noč izgubile en način življenja, ki je bil postavljen in za katerega so pravzaprav vsi trdo delali, da so ga postavili."

Na papirju nam gre dobro, še izpostavlja sogovorka, v praksi pa so vrzeli še globoke. Pri vključevanju oseb z avtizmom v vsakdanje življenje ne gre za proces, ampak za odločitev: "Argument, ki ga še vedno pogosto slišimo – Mi z otroki z avtizmom ne znamo delati. To je pase, tega izraza ne bi smeli več slišati. Ker dejstvo je, da je avtizem bil, je in bo tu z nami, za vedno."

Kot še pravi Loviščkova, ji optimizem vlivata tudi dober odziv in udeležba tako laične kot strokovne javnosti na seminarjih in drugih dogodkih, ki jih organizira zavod Modri december.

Mateja Brežan


Zadnji prispevki