Trenutno se predvaja:
14. avgust 2019 ob 17:02 Zgodbe

Pater Bogdan Knavs ponovno na Sveti Gori

Osebnost Primorske 2013, rekreativni nogometaš, hvaležen in zanimiv sogovornik - vse to in še več je pater Bogdan Knavs, ki se vrača med frančiškane na Sveti Gori.
BoBo|Lucija Mlinarič, Bogdan Knavs in Borut Pahor
Pater se rad preizkusi tudi v nogometu. Na sliki še kotalkarica Lucija Mlinarič in predsednik Borut Pahor. BoBo

"Vrniti se na Sveto Goro med svoje prijatelje je vedno nekaj lepega in čudovitega. Zato sem, seveda, ko so me predstojniki prosili, da bi šel nazaj na Sveto Goro, to z veseljem tudi sprejel. Prevzemam enako vlogo, kot sem jo imel pred šestimi leti, ko sem bil odgovoren za našo skupnost bratov frančiškanov in predvsem odgovoren tudi za romarje in vse, kar se v zvezi s tem dogaja."

Koliko vas je zdaj tu na Sveti Gori in kakšne so vaše zadolžitve?

"Ja, na Sveti Gori nas je šest bratov frančiškanov. Trije so sedaj na novo, trije so odšli in bi sem jim rad zahvalil: mojemu neposrednemu predhodniku patru Simonu Berlecu, ki je odšel na delo med izseljence v Avstralijo; potem soimenjaku patru Bogdanu Rusu, ki bo odslej na Kostanjevici nad Novo Gorico; in bratu Miranu Vidicu kot zakristanu. Torej, kot sem rekel, tukaj nas je šest bratov in si, seveda, to, kar je v naši skupnosti frančiškanski zelo pomembno, delo med seboj vedno razdelimo. Pri nas je pomembna skupnost, skupaj molimo, skupaj obedujemo in ob vseh teh dogodkih se tudi veliko skupaj pogovarjamo, načrtujemo in si delimo delo."

Kaj se je v tem času, odkar ste odšli s Svete Gore tu spremenilo? Kaj boste na novo zastavili oziroma, kako boste nadaljevali tisto, kar ste opravili že takrat, ko ste tu že bili gvardijan?

"Ja, gotovo se v šestih letih tudi marsikaj spremeni. Tudi leta tečejo, morda ni več tiste mladostne zagnanosti. Se bom pa potrudil, da jo nekaj vendale še bo. Kaj bi rekel, jaz bi rekel, da je prva dolžnost, da se bomo trudili za lepe medčloveške odnose, da ne bomo gledali, kdo je veren, kdo je neveren, kdo je drugače veren, ampak predvsem, da se zavedamo, da smo ljudje na svetu za to, da delamo svet lepši in da si medsebojno pomagamo."

Kaj ste počeli v tem času, v teh šestih letih, kod vse ste službovali?

"Leta 2013 so predstojniki rekli, da bi šel nazaj v Šiško. Tam sem že bil, tam sem pustil tudi najlepša leta svojega življenja. Veliko let, preden sem prišel na Sveto Goro, dvanajst let. Potem pa še pet let. Šiška je bila, bi lahko rekel, tudi moj drugi dom. Tudi tam imam veliko prijateljev. Lansko leto so me predstojniki prosili, da bi šel v Kamnik. In moram reči, zelo, zelo lepa izkušnja. Ustvarili smo zelo lepe odnose, tako s svojimi malo starejšimi sobrati v samostanu kot tudi z vsemi ljudmi naokoli: z družinami, mladino, duhovniki, z vsemi ljudmi."

Že ko ste bili prej tu na Sveti Gori, ste začeli z deli na romarskem domu. Kako se bo to nadaljevalo? Kaj je potrebno še postoriti in kaj nameravate z bližnjo gostilno oziroma restavracijo?

"Rekel bi, da smo ljudje in tudi patri zelo različni. Vsak vidi eno stvar tako, drugi drugače. Moj predhodnik, pater Simon Peter, je zelo veliko delal, si prizadeval in tudi opravil zelo lepo delo v gostišču Pri svetogorski Kraljici in se mu zato še enkrat lepo zahvaljujem. Gotovo je pomembna stvar tudi, ki jo je potrebno narediti, romarski dom. Že prej smo se nekaj trudili, nekatere stvari premaknili, vendar tu gre za zelo, zelo velik projekt. Tako da tu bomo zagotovo bratje frančiškani potrebovali širšo pomoč. Že tukaj prosim in vabim ljudi dobre volje. Pri tem projektu romarskega doma, obnove, kot tudi pri vseh drugih stvareh, vabim in prosim za sodelovanje."

Vedno ste bili znani po jasni, tudi kritični besedi, o pojavih, tistih, ki niso ravno za zgled Cerkvi, pa tudi širši družbi. Vedno ste znali povedati marsikaj kritičnega. Kaj je tisto sedaj, kar bi veljalo še posebej vzpostaviti? Kar vzbuja pri vas pomisleke in bi želeli, da se popravi, izboljša?

"Pred nekaj tedni sem prebral in bil tudi vesel, da je nabirka za Zavod svetega Martina Slomška v Mariboru uspela, to je šola, zavod. Ne gre samo za to, da je to ena izmed zasebnih katoliških šol, ampak je ta zavod sprejel tudi socialno ogrožene in otroke s posebnimi potrebami. In zato sem zelo vesel, da je ta zavod rešen. Vendar je potrebno s pobudami za socialno ogrožene ljudi nadaljevati. Zdaj, ko je zavod Martina Slomška rešen, verjamem, da je nastopil čas, da se ozremo na druge uboge in socialno ogrožene ljudi, ki so svoje certifikate zaupali v upravljanje mariborski škofiji in so bili ob tem opeharjeni. In verjamem, da je za to potrebno ustanoviti sklad za te ljudi in prositi za vse tiste, ki imajo nizke dohodke, socialne podpore in pokojnine, da se priglasijo. Upajmo, da bodo pri tem reševanju, tako kot so reševale zavod, v ta solidanornostni sklad vlagale tudi druge slovenske škofije in cerkvene ustanove."

Opažate, da se je na Goriškem, odkar ste od tu odšli, kaj spremenilo? Kaj vam je najbolj padlo v oči ob vnovičnem prihodu?

"Padlo mi je v oči predvsem to, da so tukaj ljudje ohranili dobro voljo, pozitivno držo. In, kar sem vedno spoštoval in občudoval, da ne ločite ljudi na takšne in drugačne, ampak, da v vsakem človeku vidite predvsem človeka."

No, in ker sva v Marijinem svetišču na Sveti Gori in ob prazniku Marijinega vnebovzetja, Velikem Šmarnu, kaj ste na Sveti Gori pripravili ob tem praznovanju? Je letošnje sporočilo Marijinega praznika kaj posebno in kako izgleda?

"Marijino vnebovzetje nam govori, da je tudi naše telo nekako zapisano večnosti in da se bomo tudi mi enkrat z dušo in s prenovljenim telesom srečali z njo, z našo Nebeško Materjo in našimi dragimi, ki so že odšli od nas. Zato nam Marija iz večnosti govori, naj skrbimo za bolne, brate in sestre, ki trpijo na duši in telesu. Kajti vsi smo ustvarjeni ne samo za ta svet, ampak z dušo in telesom za večnost. Zato Marija, ki odhaja v nebo, novemu življenju naproti, nas spominja, da je tudi naše poslanstvo spreminjati se, bomo rekli, k novemu življenju. S tem pa, bomo rekli, tudi vedno znova k novi mladosti. Da smo vedno znova odprti za življenje in izzive, ki nas čakajo."

Pater Bogdan Knavs, v uvodu ste že omenili nekatere izzive, ki vas tukaj čakajo, pa vendar, kakšna so vaša nadaljnja pričakovanja?

"Mislim, da bo že to veliko, če bomo skrbeli za vse te stvari, ki so jih sobrati dosedaj peljali. Imeli so veliko dela. Zelo so se posvečali romarjem in vsem dejavnostim, ki so tukaj gor. Tudi dom duhovnih vaj. Zato bom najprej vesel, če bomo to nadaljevali. Potem pa sčasoma, ko se bomo pogovarjali, ko bomo videli, kateri izzivi nas še čakajo. Verjamem, da je danes tudi takoimenovani romarski turizem zelo pomemben. Da ljudje, tisti, ki želijo, da gredo v cerkev, molijo, se okrepijo pri Svetogorski kraljici z milostjo. Pa sem omenil tudi druge stvari, ki človeka sproščajo, pomirjajo in v tem, verjamem, da je še veliko izzivov pred nami."

Valter Pregelj


Zadnji prispevki