Trenutno se predvaja:
25. marec 2020 ob 15:38 Zgodbe

"Pobožalo me je, da moje delo izpred petih let zdaj nekomu polepša dan!"

Prevajalka Breda Biščak pravi, da delo od doma zanje ni nič posebnega, tako da ji zdajšnje razmere pravzaprav niso zamajale vsakdana.
Breda Biščak (desno) Foto: Osebni arhiv
Breda Biščak (desno) Foto: Osebni arhiv
Nekdanja sodelavka Radia Koper
Breda Biščak je univerzitetna diplomirana anglistka (prevajalka) in literarna komparativistka; že pred študijem jo je zaneslo v novinarstvo, bila je tudi sodelavka Radia Koper, in že od nekdaj jo zanima psihologija. S temi področji se še vedno ukvarja. Je tudi voditeljica in moderatorka. Lanska Sovretova nagrajenka je razpeta med Logatcem in Škofijami.

Kako se prevajalci lotite dela, kaj še potrebujete poleg znanja in koncentracije?
Za prevajanje sta potrebni koncentracija in disciplina, ta sploh za književne prevajalce, ki prevajamo tudi 300, 400 strani in tu si ne moreš privoščiti kampanjskega dela, ampak moraš delati vsak dan, ne glede na to, kakšen dan imaš, ker se sicer zamakne tudi delo drugih, vpletene v ta proces ustvarjanja. Osnova je zagotovo dobro poznavanje obeh jezikov, poznavanje širše tematike, poleg naštetega pa seveda tudi računalnik. Vedno več gradiv je na spletu. Zdaj se veliko govori o tem, kako postaja internet vir kontrole in kako se lahko na podlagi tega oblikuje psihološki profil. Če kdo oblikuje moj psihološki profil na podlagi izrazov, ki jih iščem na internetu zaradi potrebe prevodov ... (smeh) Včasih namreč prevajam tekste, ki vsebujejo nacizem, imela sem tudi kratko zgodbo, ki je imela sado-mazo tematiko ... skratka, če si kdo ustvarja psihološko sliko o meni na podlagi tega, verjetno izpadem zelo nenavadno (smeh).

Si zadovoljna s tem, da v teh kriznih časih knjižnice dopuščajo dostop do e-knjig?
Absolutno prisegam na staro, tiskano knjigo. Kadar dobivamo knjige v prevod, te prihajajo samo v pdf obliki, tako da si jih pač naložim na bralnik in ni potrebe po tem, da hodim naokoli z računalnikom. Kar zdaj ponujajo knjižnice pa razumem kot hiter odziv knjižnic, ki so se nemudoma prilagodile in nekatere tudi povečale prodajo e-knjig. Pobožalo me je, da delo, ki sem ga jaz prevedla pred štirimi, petimi leti, nekomu danes polepša dan.

Od decembra 2016 ubiraš prve strokovne korake pod supervizijo jungovskih analitikov. Kaj pravzaprav povedo sanje o nas?
Velika verjetnost je, da bodo nekateri ljudje sanjali, da so okuženi s koronavirusom in se bodo potem čez dan vprašali, če so morda res. Med vojno v Beogradu so, recimo, sanjali vojno samo tisti, ki se jim je kaj takega dogajalo v njih samih. Enako je sedaj, nezavedno vzamemo dražljaj iz zunanjega sveta ... Sanje je treba jemati metaforično; potem, ko preverimo, če smo zdravi, vemo, na kaj moramo biti pozorni. In če se po enem tednu izkaže, da nimamo simptomov, je fajn, da se vprašamo, kaj je tisto v nas, zaradi česar imamo občutek, da nimamo kontrole nad življenjem ... Smiselno je razviti notranji dialog s samim sabo. Marsikdo pa prav v teh časih sanja lepa sanje, morda je komu zdajšnje dogajanje vzbudilo večjo voljo do življenja.

Janja Lešnik


Zadnji prispevki