Trenutno se predvaja:
25. junij 2020 ob 06:30 Zgodbe

"Povedati želim, kdo je bil Stanislav Požar. "

2.julija leta 1991 je med osamosvojitveno vojno umrl Stanislav Požar. Ubila ga je krogla, ki jo je pri Kalu izstrelil podčastnik JLA Mirsad Mešanović. Požarjev bratranec Janko Sever o tem piše knjigo.
Lani se je delegacija PVD Sever za Primorsko in Notranjsko pri spomeniku poklonila spominu na Požarjevo domoljubno dejanje. Foto: Vojko Otoničar
Lani se je delegacija PVD Sever za Primorsko in Notranjsko pri spomeniku poklonila spominu na Požarjevo domoljubno dejanje. Foto: Vojko Otoničar

Janko Sever danes upokojenec, rad piše pesmi, a že nekaj časa se posveča tudi knjigi, ki bo govorila o dogodkih med osamosvojitveno vojno. Takrat je pod streli nekdanjega podčastnika JLA v Pivki umrl njegov bratranec Stanislav Požar.

"Stane ali Stanči, kot smo ga klicali, je bil velik domoljub. Veliko sva bila skupaj, ne le kot bratranca, ampak kot prijatelja. V vojašnici v Pivki je bil je izvrsten orožar. Rekli so mi, da bi bil, če bi mu podelili čine, kapetan prve klase. Zelo dobro je poznal tanke, na njih je izvajal remonte, popravila."

Sever je bil v sedemdesetih letih kriminalist, med osamosvojitveno vojno je bil na čelu koprske uprave za notranje zadeve. Zdaj raziskuje, kakšne so bile Požarjeve naloge in kdo mu jih je nalagal.

"Že decembra leta 1990 je sodeloval je z obrambnimi silami, izvrstne podatke jim je posredoval o starešinah v kasarni, kdo je za osamosvojitev, kako so oboroženi, kje so tanki. Ko so imeli remont oz. tehnični pregled tankov, okoli 10. junija, je igle na topovih pobrusil, zato niso mogli streljati. Tudi sam takratni direktor Visa je zapisal, da veliko tankov ni šlo iz kasarn. O razlogih bom pisal v knjigi. Stane je sodeloval z vsemi oboroženimi silami RS, z organi za notranje zadeve, teritorialno obrambo. To mi je potrdil poveljnik enega voda, kako je prišel k njemu, ko se je skrival. Sodeloval je z narodno zaščito, jim pomagal, hodil na observacijo na Osojnico, kjer je imel zvezo in šifrant. Njegov pogled v kasarno je bil veliko vreden. Vsi so ga koristili. Veliko starešin je prepričal, naj prestopijo."

Drugega julija se je Požar s prijateljem odpeljal mimo vojašnice v Pivki, vračala sta se proti Kalu. Ko sta naletela na vojaško patruljo, je voznik sprva nekoliko upočasnil vožnjo, nato pa naglo odpeljal proti Kalu. Takrat 22 letni vodnik JLA Mirsad Mešanović je streljal, krogla je skozi sedež zadela sovoznika, Požarja, moža in očeta dveh otrok.

"Nekateri posamezniki so se po smrti zelo trudili, da bi se Požarju priznali status, ki ga država ni hotela priznati. Logično, da takrat papirjev ni imel, saj je bila vojaška obveščevalna služba nadzirala vsa dejanja in tudi njega, zagotovo. Nihče mu ni dal papirja, s kom je sodeloval, kar je bilo za tiste čase razumljivo. Če bi tak papir dobili pri Stanetu, bi ga odpeljali. Ko so ga ustrelili, so se vsi umaknili. Ni bilo dobro, da se je vedelo, da sodeluje z Visom in milico, ker bi ogrozili lahko tudi druga življenja. Takrat se ni vedelo, kako se bo vojna končala. Na pogrebu ni bilo nobenega predstavnika države. Žalostno pa je, da takrat ženi Marti nihče z vrha države ni izrekel sožalja."

Temu se posveča v knjigi, ki nastaja tudi na podlagi pogovorov s pričami in arhivskega materiala.

"Veliko se še ne ve o takratnih časih. Arhivi so še zaprti, težko je priti do gradiva zaradi varstva osebnih podatkov. Zato sem šel do živih prič, opravil sem 50 intervjujev z ljudmi, ki so bili neposredno zraven. Bil sem pri ljudeh, ki so bili zraven v Rožni dolini. Stane je onesposobil merilne naprave ... Človek pri razgovorih ugotovi, da domoljubi s skromnostjo govorijo o dogodkih, ki so bili zelo pomembni pri osamosvajanju. Drugi se hvalijo in si pripisujejo dogodke, ki niso bili njihovi, pripenjajo si medalje. Tretji so jezni na današnjo situacijo in pravijo, da se, če bi takrat vedeli, da bo tako, ne bi borili. Zato nočejo nič povedati, pa vem, da imajo veliko zapisanega. Stanislav Požar je posthumno prejel več odlikovanj, pred osmimi leti so pivško vojašnico poimenovali po njem. Prav je, da ljudje vedo resnico. Da ne bodo še naprej krožile govorice o predrznosti ali vinjenosti. Da je sam kriv in da je delal samovoljno. To ni res. Pogovarjal sem se s toliko ljudmi, kakšne naloge so mu dajali. Papirji so šli v Ljubljano, nekje je zapisano, a upam, da ni uničeno. Pričakujem, da se družini, ne le z medaljami, pove, kaj je naredil za Slovenijo. Ne iščem resnice, da bi koga obsojal in ali komu zmanjšal pomembnost. Želim povedati, kdo je bil Stanislav Požar. Samo to."

Strelec, Mešanović, danes živi na Švedskem, pred leti je bila zoper njega razpisana tiralica in evropski priporni nalog. Švedska in kasneje tudi Danska, kjer je bil prijet, sta zavrnili njegovo izročitev. Sodna kronologija primera Mešanovič se začne razpletati leta 2012, ko okrožno sodišče v Kopru tožilstvu, ki je zahtevalo preiskavo, sporoči, da opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja. Preiskavo zato zavrne, tožilstvo se pritoži, a višje sodišče takšno odločitev pred sedmimi leti potrdi. Zato glede streljanja na Stanislava Požarja ne vodijo več kazenskega postopka.

Pogovoru z Jankom Severjem lahko prisluhnete na povezavi.

Tjaša Škamperle


Zadnji prispevki