Trenutno se predvaja:
19. julij 2019 ob 20:53Zgodbe

Radio Koper gre na Luno

20. julija 2019 obeležujemo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Luno. To je bil Američan Neil Armstrong, ki se je v zgodovino zapisal z besedami: "To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo".
Neil Armstrong na Luni. Foto: NASA
Neil Armstrong na Luni. Foto: NASA
Boris Bergant.

Boris Bergant. Foto: arhiv MMC RTV Slovenija

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Observatorij v Bazovici. Foto: Tjaša Lotrič

Prenos pristanka na Luni je bil tudi mejnik za slovensko radiotelevizijo

Pristanek na Luni je zagotovo spremenil svet, raztegnil meje možnega in verjetnega, dovolil sanje in tudi uresničitev sanj. Le kdo bi si mislil, da so bile te znamenite Armstrongove besede, ki so zvenele tako spontano in pristno, napisane v debeli knjigi – scenariju, ki so jo ob prenašanju dogodka dobile medijske hiše po vsem svetu. A mi vemo, da je to res bilo tako, saj nam je to in še nešteto drugih zanimivih podrobnosti zaupal Boris Bergant, dolgoletni prepoznavni obraz naše RTV hiše. Povabili smo ga v studio in povedal nam je zgodbo, ki je bila zaradi zgodovinskega dogodka tehnična prelomnica za našo medijsko hišo, a na le to: "Šlo je za prvovrstni politični dogodek, ki je še bolj razdelil takrat skregani vzhodni in zahodni del sveta. Američani in Rusi so na tem področju močno tekmovali. Rusi so v vesolje prvi poslali psičko in človeka, Američani pa so bili prvi, ki so na Luni zasadili svojo zastavo."

Boris Bergant je bil star rosnih 21 let, ko je komentiral pristanek Apolla 11 na Luni. Zelo mlad, a vendar močno pripravljen in z veliko znanja. Nikoli ni verjel v "teorije zarote", da so si Američani pristanek na Luni izmislili in da gre za fotomontažo. Zaupa nam, da je ta teorija zarote močno jezila tudi Armstronga: "Bil je vojak, precej nagle jeze. Na nekem javnem dogodku, ko je med občinstvom spet nekdo izzival, da je pristanek na Luni navadna laž, je kar vstal in pretepel drznega obiskovalca."

Okrogla obletnica zgodovinskega dogodka nam je ponudila še druga vprašanja o Luni in vesolju. Nekaj odgovorov smo poiskali pri strokovnjakih, ki delujejo v naši bližini.

Posnetek pogovora Nataše Benčič z Borisom Bergantom:

"Opazovati vesolje s teleskopom je primerljivo s koncertom v živo"

Tako pravi astronom Massimo Ramella iz tržaškega astronomskega observatorija INAF. V zadnjih desetih letih je v okviru Nacionalnega inštituta za astrofiziko vodil mednarodni projekt "Virtual Observatory", s pomočjo katerega so razvili didaktične vsebine, ki so jih vpeljali v različne italijanske šole, ustanove in tudi v zvezdarno v Bazovici. Ta nosi ime po eni najpomembnejših astrofizičark, Margheriti Hack.

Rojstvo astronomskega observatorija v Trstu sega v prvo polovico 18. stoletja. Z razvojem navtične šole v obdobju Avstro-Ogrske je bilo vse večje zanimanje za poznavanje dogajanja na nebu, zvezd, plimovanja in drugih naravnih pojavov, ki so bili povezani s plovbo. Z razvojem tehnologije in različnih naprav se je vse bolj razvijal tudi observatorij, ki ga je že v 60. letih minulega stoletja astrofizičarka Margherita Hack s svojim delom in raziskovanji postavila ob bok pomembnejšim. Tako o tržaškem astronomskem observatoriju, ki deluje v okviru italijanskega nacionalnega inštituta za astrofiziko, pove astronom Massimo Ramella: "Margherita Hack je naredila ta odločilni korak v razvoju observatorija, ki je danes mednarodno prepoznan. Tako sodelujemo s svetovnimi astronomski središči, na primer na Kanarskih otokih, kjer so veliki teleskopi in kjer danes lahko na projektih delajo tudi naši astronomi. Same korenine tržaškega observatorija so bile prav tako pomembne, saj to ni bil le observatorij enega mesta, temveč celotnega takratnega imperija Marije Terezije. Danes je tržaški observatorij eden pomembnejših v Italiji in tudi drugod."

Eden izmed mednarodnih projektov observatorija je tako imenovani projekt virtualnega observatorija: "Projekt, ki je trajal več kot deset let, se prav letos zaključuje. V tem obdobju smo uspeli razviti računalniško programsko opremo in didaktične vsebine, ki jih danes uporabljajo v šolah in različnih ustanovah. Te vsebine smo začeli razvijati leta 2008 v Bazovici, kjer se nahaja zvezdarna, poimenovana po Margheriti Hack. Zvezdarna sodi v našo osrednjo dejavnost. Letno jo obišče veliko ljudi, predvsem dijakov in študentov. Med letom je žal tudi veliko dni s slabim vremenom, ko s teleskopom ne moremo opazovati dogajanja na nebu. Kljub temu mnogi radi pridejo na ogled. Zato smo obiskovalcem želeli ponuditi dodatne vsebine, informacije in, kot nam povedo, so zadovoljni s tem, kar smo s tem evropskim projektom uspeli ustvariti."

V pritličju zvezdarne v Bazovici se nahajajo zgodovinski zapisi in predmeti, povezani z delom tržaških astrofizikov od leta 1750 do leta 1970. Zbrani so tudi zvezki učencev nekdanje navtične šole, preproste naprave, ki so jih za opazovanje neba uporabljali ob začetku ustanovitve observatorija, pa tudi katerih raziskav so se lotili. V zgornjem nadstropju, v kupoli, je teleskop, ob tem pa tudi projektor in informacijski program, s katerim lahko predvajajo filme in prikažejo digitalne zvezdnate zemljevide, didaktične videe in podobe različnih nebesnih teles. Nov teleskop so pridobili pred štirimi leti, pove Ramella: "Zvezdarna Margherite Hack je precej velika stavba v primerjavi s podobnimi, ki jih gradijo danes. Lahko jo obišče 25 oseb hkrati, za vodenja pa skrbita dva astronoma, ki usmerjata tudi teleskop. Teleskope, ki jih imajo observatoriji, so pred tem astronomi uporabljali za raziskovanja. Danes sicer lahko fotografije galaksij, zvezd in planetov vidimo na spletu, na različnih posnetkih, a opazovati Saturn ali Luno s teleskopom je povsem nekaj drugega. Kar vidimo s teleskopom, se ne more primerjati s fotografijo, ki jo je posnel satelit Hubble. Opazovanje s teleskopom je kot bi obiskali koncert v živo. Teleskop v Bazovici je 60-centimetrski, to pomeni, da deset tisočkrat bolje vidi kot naše oko, torej lahko zelo dobro opazi ne le različne predmete v vesolju, planete, Luno, temveč tudi, kar je prostemu očesu sicer nevidno: meglice, galaksije, zvezdne kopice."

V tržaškem astronomskem Observatoriju imajo različna področja raziskovanja. Eno pomembnejših je področje kozmologije: "To področje se ukvarja z galaksijami, kako se te razporedijo po vesolju in se razvijajo. Po nastanku vesolja, velikem poku, okrog 380 tisoč let kasneje, je nastalo ogromno energije. Takrat je bilo vesolje zelo vroče, zdaj je zelo hladno. S to študijo se ukvarja ena skupina naših strokovnjakov. Pomemben oddelek je tudi arhiv. Danes imamo veliko informacij, podatkov ... težko bi bilo raziskovati, če ne bi vsega hranili sproti. Imamo vse bolj številčno skupino raziskovalcev, ki se ukvarja z različnimi sistemi v vesolju. Ukvarjajo pa se tudi z astrobiologijo, gre za študijo o možnih vrstah življenjskih bitij, seveda ne zelenih vesoljčkov, ki bi se lahko razvila na planetih, podobnih Zemlji. Torej, kakšne oblike življenja bi lahko ti planeti sploh gostili. Pomembno področje raziskovanja so tudi zvezde. Vse, kar vidimo v vesolju, je povezano s svetlobo zvezd. Če vidimo ene izmed najbolj oddaljenih galaksij, je to zaradi tamkajšnjih zvezd. Vse pomembnejše je tudi raziskovanje zvezd, saj lahko tako določimo starost vesolja. Vesolje je nastalo iz velike količine vodika in dela helija ter drugih atomskih snovi. Vsi ostali elementi, ki jih poznamo danes, so nastali kasneje. Če ima zvezda veliko takih elementov, je nastala pred kratkim, če ima manj teh elementov, na primer ogljika, ima pa več vodika in helija, lahko sklepamo, da je starejša, torej lahko naredimo kronologijo in zgodovino nastanka zvezde na podlagi njene kemične sestave."

Pristanek človeka na Luni pred petimi desetletji je bil zagotovo eden izmed zgodovinskih dogodkov, vendar je kmalu zatem zanimanje za Luno nekoliko ponikinilo, pravi Massimo Ramella: "Spominjam se, da smo med študijem, to je bilo deset let po pristanku, o Luni govorili v povezavi s Keplerjevo teorijo, Newtonovo dinamiko, plimovanjem, vendar za Luno ni bilo več pravega zanimanja. Pretežno sem se ukvarjal s proučevanjem galaksij, v zadnjih letih s projektom virtualnega observatorija, ko je bilo potrebno pripraviti didaktične vsebine, pa sem se znova ubadal z Luno. Opažam, da je Luna vse bolj predmet raziskovanja geologov. Verjetno se bo podobno zgodilo tudi z Marsom. Na ta planet že pošiljamo robote, ki analizirajo sestavo tal. Menim, da smo se bolj usmerili v komercialno izkoriščanje Lune, smo le korak od tega. Astrofizike pa nedvomno Luna še zanima: njen nastanek, zakaj kroži okrog Zemlje, zakaj imajo drugi sončni sistemi lune oz. jih nimajo, zakaj ima Jupiter skoraj 70 lun, Zemlja le eno in podobna vprašanja. S tega vidika je Luna zagotovo še vedno zelo pomembna za proučevanje."

Tržaški astronom in fizik je z Margherito Hack sodeloval pri nastanku knjige Zvezde, planeti in galaksije, ki je namenjena mlajšim generacijam in njihovemu poznavanju vesolja. Tako se spominja anekdote iz študentskega obdobja in kasneje pri nastajanju knjige: "Ko sem Hackovo med pisanjem naloge o čem spraševal, mi je vedno dejala, da sem jaz poznavalec tega področja in me poslala nazaj h knjigam in raziskavam. Namesto odgovora na dlani sem tako še več študiral in zato se ji lahko zahvalim. Naučila me je predvsem veliko o etiki raziskovanja. Razvil sem se v samostojnega raziskovalca in s temi veščinami sem se leta kasneje dobro znašel tudi v raziskovalni skupini med delom v Združenih državah Amerike. Anekdota pa zadeva bolj njene popravke mojih seminarskih nalog v študentskih letih, tekste je namreč popravljala s svinčnikom modre in rdeče brave. Ko sva skupaj nato čez leta napisala knjigo, sva prav tako usklajevala tekste in ko sem domov prinesel gradivo, sem na straneh našel dopolnitve v isti modro-rdeči barvi. Tako sem se znova znašel v študentskih letih. Ko sem prebiral odlomke, ki jih je pripisala zraven, sem spoznal, da je bila Hackova do zadnjega na tekočem z aktualnimi novicami, odkritji na področju astronomije in to me je resnično presunilo."

Zvezdarna tržaškega astronomskega observatorija v Bazovici bo za obiskovalce znova odprta septembra, z novimi vsebinami, delavnicami in predavanji o poznavanju in opazovanju vesolja.

Posnetek prispevka Tjaše Lotrič:

Več v oddaji Sobota in pol

Na dan obletnice boste lahko v oddaji Sobota in pol slišali še marsikaj. Med drugim smo se o Luni in njenih značilnostih pogovarjali s prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, Jernej Černigoj pa nam je predstavil Astronomsko društvo Nanos iz Ajdovščine.


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki