Trenutno se predvaja:
11. februar 2021 ob 13:40 Zgodbe

Rezultat laboratorijskega izvida je treba pravilno prebrati!

Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Najpogosteje laboratorij obiščemo po navodilu osebnega zdravnika. Gre, na primer, za pregled krvi, urina in blata. To so prvi podatki, ki jih naš zdravnik dobi, da se lahko v primeru odstopanj začne primeren proces zdravljenja. Svet laboratorijskih preiskav je zelo kompleksen, živ, pester. Kaj vse nam lahko povedo izvidi? Kaj so referenčne vrednosti? Zakaj moramo na odvzem v laboratorij priti zjutraj in tešči? Zanimalo nas je tudi, koliko zanimanja je za preiskave po prebolelem covidu-19 in kaj nam te analize sploh lahko pokažejo? Naš sogovorec je bil vodja omenjenega laboratorija, Alen Bužan.

V vašemu laboratoriju delate nekatere preiskave tudi v povezavi s covidom-19. Pogosto slišimo o preiskavah prisotnosti protiteles, ki naj bi nam pokazale, ali smo bili s koronavirusom že v stiku. Katere so te preiskave in kaj nam pravzaprav povedo?

Laboratorijska stroka je razdeljena na različna področja: medicinsko biokemijo (naše področje), mikrobiologijo, transfuzijsko, sodno medicino in patologijo. Preiskave, povezane s covidom, spadajo na področje mikrobiologije, zato potekajo v mikrobioloških laboratorijih. Mi izvajamo samo hitre antigenske teste. Obstajata dve vrsti preiskav: pri enih določamo aktivno okužbo s covidom, odvzem brisa mora biti pravilen, druga vrsta pa so preiskave krvi, kjer dokazujemo protitelesa, torej ali smo prišli v stik oziroma že preboleli bolezen. Zaenkrat protitelesa diagnostično nimajo velikega pomena, saj nas na začetku zanima le, ali lahko koga okužimo ali ne. To pa ugotavljamo z odvzemom brisa.

Z laboratorijem se navadni smrtniki srečamo, ko nas tja napoti osebni zdravnik. Pridemo, oddamo vzorec krvi, urina, blata in gremo oz. počakamo na rezultate. Dejansko pa je zadaj, za to sprejemno ambulanto za odvzeme, zelo živahen svet. Kaj vse počnete, kako ste organizirani? Razkrijte nam svoj poklic, dejavnost.

Se strinjam z vami. V biokemičnem laboratoriju izvajamo preiskave, ki jih potrebujejo institucije, v okviru katerih posamezni laboratorij deluje. Kader sestavljajo laboratorijski tehnik, inženir laboratorijske biomedicine, magistri laboratorijske biomedicine, analitiki in specialisti medicinske biokemije. Naše delo je tako organizirano, da smo povezani z večino enot oz. služb v zdravstvenem domu. Do 70 % diagnoz oziroma sprememb terapij temelji na rezultatih laboratorijskega izvida, torej lahko rečemo, da smo pomemben del medicinske stroke.

Kaj nam povedo vzorci krvi, urina, blata? Zakaj moramo priti v laboratorij tešči in zgodaj zjutraj?

Vsak rezultat iz laboratorija nam veliko pove, če je narejen ob pravem času za pravega pacienta. Na sam rezultat laboratorijskega izvida vplivajo različni faktorji. Eni so variabilni in nanje lahko vplivamo (smo tešči ali na določeni dieti, terapiji), na druge ne moremo vplivati (spol, starost, rasa). Pomembno je, da je postopek res standardiziran. Pogoji morajo biti čim bolj enaki za vse.

Na napotnicah in kasneje v izvidih so zapisane neke številke. Na eni strani so navedene referenčne vrednosti, torej od – do, na drugi so naše vrednosti, včasih označene s črko H ali L. In takrat se laikom sproži alarm. Vi pa veste, da včasih za to ni nikakršne potrebe.

Res je. Pri razlagi rezultata igra veliko vlogo zdravnik. Samo zdravnik je praviloma pristojen, da rezultat razloži in ob tem upošteva tudi posameznikovo terapijo in morebitne bolezni. V nekaterih primerih tudi ta oznaka ni problematična. Včasih te oznake ni, pa bi glede na terapijo moralo biti stanje drugačno ... Poleg tega številk ne gre gledati enostransko, pomembno je tudi ravnovesje med posameznimi delci v vzorcu.

Mateja Brežan

Svetovalno oddajo je pripravila Mateja Brežan

Zadnji prispevki