Trenutno se predvaja:
11. januar 2019 ob 16:19Zgodbe

Samokontrola psa in odpoklic od divjadi

Psa je treba postopoma navajati na motnje, ki jih lahko pričakujemo v gozdu. Lovskega psa je treba naučiti tudi, da ne steče za divjadjo, ampak le nakaže smer.

Aktivno in usmerjeno ukvarjanje s psom v gozdu je dobra psihofizična aktivnost za vodnika in psa. Za lovce in reševalce je gozd delovno okolje, za ostale pa rekreativno. Za vse pa velja, pravi Alenka Sunčič Jenko, da morajo psa prek učnega procesa postopoma navajati na motnje, ki jih pričakujejo v gozdu. Pasji prvinski nagon po lovu lahko z doslednim delom preusmerimo nase. To pomeni, da ob srečanju z divjadjo pes ne steče za srno ali zajcem, ampak divjad nakaže na primer s stojo, če govorimo o ptičarjih. Lahko se za nekaj metrov oddalji od vodnika, a se mora tudi hitro preusmeriti in se k njemu vrniti. Vodnik ga nato pohvali in nagradi. Po Zakonu o divjadi in lovstvu lastnik odgovarja za škodo, ki jo njegova žival povzroči divjadi in zanjo plača globo.

Alenka Sunčič Jenko: "Verjamem, da z lahkoto naučimo psa povelj, kot so 'sedi, prostor, vrti se' in drugi trikci. Ljudje se ujamemo v zanko v realnem življenju. Odpoklic sodi na področje splošne vzgoje. Ker sem se zavedala, da imam ptičarja, torej lovskega psa, sva z Oto gradili odnos že od samega začetka. Osnova je bila ta, da sem uporabljala sredstva preventive. To pomeni, da je bila na zelo dolgi sledni vrvi, ker je izjemno hitra. Že od malih nog ni želela jesti iz sklede. Jedla je le, ko je nekaj delala. To je v njeni naravi in s tem mi je precej olajšala delo. Pri delu sem vedno uporabljala hierarhijo nagrajevanja. To so bili najini začetki. Tudi, če se je zgodila kaka napaka, se je nisem nikoli ustrašila. Takoj sem šla nazaj v situacijo in napako popravila. Pes že vnaprej 'pove' (nakaže), kaj se bo zgodilo. Če dobro opazujemo psa med sprehajanjem in ne visimo na telefonu, tipkamo sporočil in se ne pogovarjamo, potem ga lahko 'preberemo', saj svoje dejanje s telesom prej napove. Med učnim procesom se čim manj ali pa sploh ne pogovarjam. Učim ga s svojo mimiko in potrjujem tisto, kar mi je pri psu všeč. Z operativnim načinom pogojevanja delujem mnogo več kot s klasičnim. Seveda je učenje mešanica obojega. Pes mora sam razmišljati, kaj mu bo prineslo nagrade. Povelja ne uporabim toliko časa, dokler vedenje ne postane nek vzorec, da ga pes začne avtomatično uporabljati. Če je potrebno, prilepim povelje, če ne, pa se s tem ne ubadam, kot na primer pri poveljih 'sedi, prostor'..."

Toda brez samokontrole ni dobrega odpoklica. Zakaj gre, lahko izveste v priloženem prispevku Loredane Vergan.


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki