Trenutno se predvaja:
8. marec 2017 ob 16:19Zgodbe

Solni velikan na dnu Sredozemskega morja

Znanstveniki želijo to protislovje - pred štirimi desetletji odkrito debelo plast soli na dnu morja - podrobno raziskali in ugotoviti, kako je nastala.
Raziskovalna odprava na območju Balearskih otokov v okviru projekta Medsalt. Foto: Medsalt / Angelo Camerlenghi

Raziskovalna odprava na območju Balearskih otokov v okviru projekta Medsalt. Foto: Medsalt / Angelo Camerlenghi

Vzorec z dna slane mlake v kraju Eliat v Izraelu. Barve predstavljajo različne oblike življenja v različnih plasteh. Foto: Medsalt / Andreas Thywißen

Vzorec z dna slane mlake v kraju Eliat v Izraelu. Barve predstavljajo različne oblike življenja v različnih plasteh. Foto: Medsalt / Andreas Thywißen

Mikroskopska živa bitja v  slani vodi (nad 200 g soli na liter vode). Foto: Medsalt /  Mike Dyall-Smith

Mikroskopska živa bitja v slani vodi (nad 200 g soli na liter vode). Foto: Medsalt / Mike Dyall-Smith

Vzorčenje slojev gline v kraju Sorbas na jugovzhodu Španije. Foto: Medsalt / Marcello Natalicchio

Vzorčenje slojev gline v kraju Sorbas na jugovzhodu Španije. Foto: Medsalt / Marcello Natalicchio

Skupina sodelavcev znanstvenega projekta Medsalt je ob robu srečanja v Piranu obiskala tudi Sečoveljske soline. Foto: Lea Širok

Skupina sodelavcev znanstvenega projekta Medsalt je ob robu srečanja v Piranu obiskala tudi Sečoveljske soline. Foto: Lea Širok

Zgodba o solnem velikanu na dnu Sredozemskega morja zveni kot pravljica, a je še kako resnična. "Solni velikan", o katerem govorimo, je izjemno obsežna in debela plast soli, ki je zaradi izrednih tektonskih premikov nastala v času od šest do pet in pol milijonov let pred našo dobo.

To plast bodo zdaj podrobno raziskali znanstveniki in znanstvenice iz 26 držav, povezanih v mrežo Medsalt, ki jo financira evropski mehanizem COST. Spodbuda za njeno ustanovitev je prišla iz tržaške enote italijanskega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko. Vodjo projekta, Angela Camerlenghija, smo v Piranu, ob nedavnem srečanju ožje skupine za pripravo študijskih programov Medsalta, vprašali, kako se je lahko zgodilo, da je 'solni velikan' pristal na dnu morja.

"Res je velikan. Gre za skoraj dva kilometra debelo plast soli, ki se razteza od Gibraltarja do obal Libanona in Izraela. Govorimo o tisočih kubičnih kilometrih soli. Sloj na dnu morja je nastal pred približno šest milijoni let. Takrat je bilo Sredozemsko morje, podobno kot danes, zaprto morje, v katerega pa je preko - sicer nekoliko širše - Gibraltarske ožine pritekala voda iz Atlantskega oceana. Zaradi velikih tektonskih premikov v tistem času pa se je Gibraltarska ožina skorajda popolnoma zaprla, s tem pa se je močno zmanjšal dotok vode v Sredozemsko morje."

V sredozemskem morju naj bi zaradi tega izhlapevalo več vode, kot jo je priteklo s padavinami in rekami. Slanost vode se je močno povečala, na površini so začeli nastajati kristali soli, ki so se usedali na morsko dno. Na območjih, kjer se je morje popolnoma izsušilo, pa naj bi nastale obširne naravne soline.

"Kristali soli so sčasoma oblikovali sloj, ki ponekod doseže do dva kilometra debeline. Danes jih prekriva od 200 do 400 metrov debel sloj blata in ilovice, sicer bi se sol v morju stopila. Približno pred pet in pol milijoni let je namreč tako zaradi novih tektonskih premikov, pa tudi erozije, v Sredozemlje spet začela pritekati voda iz Atlantika. Po nekaterih predpostavkah naj bi se sredozemsko dno ugreznilo za več kot dva kilometra, tako da je Atlantik tako rekoč preplavil sredozemski bazen in s tem naplavil tudi blato in ilovico, ki ščitita solnega velikana."

Preučiti, do česa natančno je prihajalo pred pet in pol milijoni let v Sredozemlju, je osnovni cilj znanstvene mreže Medsalt, ki bo prispevala nova dognanja tudi o razvoju našega planeta. Sicer pa so solnega velikana na dnu Sredozemskega morja na osnovi dognanj in predvidevanj znanstveniki odkrili leta 1971. Takrat so naredili tudi prve vrtine do zgornjih plasti sloja in tako dokazali njegov obstoj. Tokrat bodo z vrtinami poskušali priti tudi na spodnjo stran solne plasti.

"Tu bodo sodelovali tudi mikrobiologi, ki so na osnovi dozdajšnjih raziskovalnih vrtin na dnu oceanov ugotovili, da tudi v plasteh, ki segajo do dva kilometra pod oceansko dno, obstajajo mikroskopske oblike življenja, kot so bakterije, arheje in virusi. Ti organizmi imajo seveda popolnoma drugačen metabolizem, saj je energije tu zelo malo. Na osnovi dozdajšnjih raziskav mikrobiologi predvidevajo, da bodo ob teh solnih slojih naleteli na še neznane oblike življenja oziroma na nove ekosisteme in zelo raznoliko globoko biosfero."

Tretji cilj projekta Medsalt je preučiti varnostne vidike. Omenjena plast soli ima namreč podobne značilnosti kot ledeniki in se zaradi neprestanega drsenja nepredvidljivo spreminja. To pa lahko predstavlja nevarnost za vse več infrastrukturnih objektov na morskem dnu, od plinskih, naftnih do električnih in komunikacijskih.

"Po teoriji, ki govori o tem, da se je morsko dno pred pet in pol milijona let ugreznilo, so reke tekle v globino okrog dva tisoč metrov, to pa je zagotovo močno vplivalo na oblikovanje krajine. Nastale so, denimo, južnoalpske doline in podvodni kanjoni. Sama teža te soli, ki se je usedala na dno morja, pa naj bi na robovih Sredozemlja sprožila dvig dela današnjih gorskih verig."

Projekt se je začel aprila lani, trajal bo štiri leta, v njem sodelujejo tri slovenske ustanove: Geološki zavod Slovenije, postojnski Inštitut za raziskovanje krasa in piranski Zavod Abbakum.

"Te tri ustanove so še kako povezane s samim projektom. Na eni strani imamo kulturnozgodovinske, družbene in krajinske vidike pridelave soli ter njenega pomena v Piranu in širši okolici. Slovenija pa je tudi del Sredozemlja in obstaja torej možnost, da je znižanje morskega dna za dva kilometra pred pet in pol milijona let vplivalo na značilnosti slovenskega rečnega omrežja in krasa."

V prihodnjih treh letih bodo izvedli tudi štiri študijske programe za 80 mladih raziskovalcev in doktorandov z območja celotnega Sredozemlja, ki naj bi prav tako sodelovali pri raziskavah solnega velikana.

Morski ABC

Sredozemsko morje je medcelinsko morje omejeno z Evropo, Afriko in Azijo. V dolžino se razteza okrog 4 tisoč kilometrov, v širino pa 800 kilometrov. Ob njegovih obalah živi več kot 450 milijonov ljudi.

Z Gibraltarsko ožino je na zahodu povezano z Atlantskim oceanom, preko Dardanel na vzhodu pa z Marmarskim in nato preko Bosporja s Črnim morjem. Sueški prekop na jugovzhodu ga povezuje z Rdečim morjem.

Najglobljo točko - 5267 metrov - so izmerili v Jonskem morju, povprečna globina Sredozemskega morja je 1500 m. Plimovanje je na splošno majhno zaradi šibke povezanosti z oceani, je pa zato slanost z 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana.

Prek povezave nad besedilom lahko poslušate oddajo Morje in mi v celoti. Pripravila sta jo Lea Širok in Lado Bandelj. V njej sta govorila tudi o leščurjih. To so tiste velike školjke, ki jih najdemo meter globoko v morju. Leščurje je v preteklosti ogrožalo izumiranje podvodnih travnikov. V zadnjem času se je populacija namnožila in predvsem na kopaliških površinah povzroča kar hude nevšečnosti. Tako so se na komunalni plaži v Portorožu že pred leti odločili, da leščurje preselijo v globljo vodo. Leščur lahko zraste skoraj do metra, na peščenem dnu pa ima vlogo trdne opore pritepencem, kot so ostrige, polži, mahovnjaki, črvi cevkarji, alge in čisto male rakovice, s katerimi živi v simbiozi. Kot zanimivost gre omeniti tudi dejstvo, da je leščur sposoben izdelovati bisere. Sicer sodi med zaščitene školjke in jih posledično ni dovoljeno nabirati. Več o tem je Ladu Bandlju povedal dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran.


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki