Trenutno se predvaja:
17. oktober 2019 ob 12:31 Zgodbe

Trikilogramski poklon narečju SZ Istre

Izšel je Istrobeneški jezikovni atlas Severozahodne Istre, ki ga stroka označuje kot najvrednejše orodje vsakega dialektologa, še posebej na območju večjezičnih in večkulturnih skupnosti, kar je posebnost Istre na svetovni ravni.

"Te knjige ne bi bilo brez narečnih govorcev". To je prvi stavek v zahvali, ki jo je dr. Suzana Todorović zapisala na samem začetku zelo posebne, zelo velike, zelo težke in zelo dragocene knjige. Njene nove knjige, dvojezičnega Istrobeneškega jezikovnega atlasa Severozahodne Istre. Torek, 15. oktobra 2019, je bil za našo gostjo in za Istro velik dan, saj so javnosti v Kopru predstavili njeno novo dialektološko znanstveno delo, ki resnično postavlja spomenik tukajšnjim ljudem: v atlasu najdemo pomembne zemljevide in besedišče o vremenskih razmerah, geomorfologiji, običajih in institucijah, telesu in bolezni. To delo dr. Suzane Todorović stroka označuje kot najvrednejše orodje vsakega dialektologa, še posebej na območju večjezičnih in večkulturnih skupnosti, kar je posebnost Istre na svetovni ravni. Nastalo je v sozaložništvu knjigarne in založbe Libris, Unije Italijanov in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra. Suzano Todorović je na obisk povabila Nataša Benčič.

Naj se na začetku najprej pošalim. Ste jo stehtali, koliko je težka?

Sem, težka je dobre tri kilograme.

Toliko gradiva je v njej! 753 kart oziroma zemljevidov, prek 7000 narečnih izrazov, ki ste jih zbrali s pomočjo vprašalnika s 1525 pojmi. In vendar v knjigi še ni vse … zagotovo bo imela še kakšno poglavje v prihodnje?

Seveda, tako kot ste omenili, v atlasu je zbranih več kot sedem tisoč narečnih izrazov, ki sem jih zbirala v različnih istrskih krajih, tokrat v obmorskih krajih, in seveda nekaterih kontrolnih točkah. To pomeni v Bertokih, v Dragonji in na Šaredu, seveda s pomočjo vprašalnika, ki šteje 1525 pojmov, a je v tem atlasu zajeta le tretjina izrazov, ki se nanašajo na omenjeni vprašalnik. Torej nadaljevanje sledi v drugi številki tega atlasa leta 2020 in v tretji številki v začetku leta 2021.

Kar ste včeraj tudi povedali na predstavitvi na sedežu Samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti v Kopru. Bosta tudi bodoči dve izdaji tako obsežni?

Bosta, ker je bila vprašalnica enakomerno razdeljena, torej na tri izvode, ker bi bila knjiga sicer zares zelo, zelo obsežna. Že tako imamo 760 strani.

Gradivo ste zbirali v letih od 2014 do 2019 in je, kot pravi recenzent dr. Goran Filipi, logično nadaljevanje vašega raziskovalnega dela. Hkrati pa Filipi pravi, da je atlas najvrednejše orodje vsakega dialektologa, še posebej na našem dragocenem območju. Kaj je jezikovni atlas?

Jezikovni atlas prikazuje stanje narečja v nekem omejenem geografskem prostoru. Jezikovni atlasi so lahko nacionalni, lahko so mednarodni, lahko opisujejo oz. označujejo govore nekega manjšega predela sveta, v tem primeru naše Istre. Torej gre za narečne zemljevide, za jezikovne karte, na katerih so označeni različni izrazi v več krajih. Sicer so atlasi lahko tudi drugače postavljeni in predstavljeni. Lahko gre denimo samo za sezname besed. Jaz sem se odločila za nekoliko bolj kompleksno predstavitev tega dialektološkega gradiva. Torej, da bi v 12 raziskovalnih točkah prikazali istrsko-beneško izrazje.

Kako je zastavljen, da ga 'znamo' brati, razumeti? Je razdeljen na teme, katere in zakaj?

V prvem delu atlasa sem izbrala vremenske razmere, geomorfologijo, običaj in institucije ter telo in bolezni. Gradivo je predstavljeno po semantičnih poljih. Torej ne po nekem abecednem redu, ampak po pojmih in po njihovi vsebini. V začetku, čisto na vrhu vsake jezikovne karte, je beseda, po kateri sem spraševala narečne govorce. Označeni so seveda v vseh kartah enaki kraji oziroma raziskovalne točke. Pod posameznim krajem pa je zapisana narečna beseda oziroma oblika, ki jo poznajo.

Tako kot jo tam govorijo?

Še vedno govorijo in ne gre samo za besede, velikokrat so to tudi besedne zveze, povedi in podobno.

In vendar vsega naštetega ne bi bilo brez narečnih govorcev, ki jih omenjate vi, tudi sama sem začela z njimi. Kdo so ti ljudje, kje so, koliko jih je, koliko so stari oziroma mladi?

Prejšnjič sem začela s štetjem narečnih govorcev, ki so do sedaj sodelovali. Teh je nekaj manj kot 100. Gre pretežno za starejše narečne govorce. Veliko zanimanja je tudi med mlajšimi narečnimi govorci. To so tiste ljudje, ki v svojem narečnem govoru uporabljajo narečje, ki se v njem pristno izražajo. Zelo težko govorimo danes o idealnih narečnih govorcih. Skoraj vsi narečni govorci posegajo pri svojem govoru tudi po knjižnih besedah. Lahko so slovenske oz., v tem primeru, tudi po italijanskih knjižnih besedah. Tako da je potrebno res velikokrat pozorno izluščiti tisto ustrezno narečno besedo, ki je primerna za objavo v neki dialektološki publikaciji.

Se najavite, pridete na dom, vam skuhajo kavo, odprejo vrata z lahkoto, vas radi spustijo v svet svoje intime? Kot ste včeraj lepo povedali, je narečje naročje jezika …

Tako je. Z narečnimi govorci imam res zelo pozitivne izkušnje. Povabijo, postrežejo s kavo, s kakšnim pecivom, s kakšno dobroto. Velikokrat se radi pogovarjajo o svojem življenju. In je to odlična iztočnica za snemanje narečnih pripovedi.

Snemate jih?

Pripovedi vedno posnamem in doma večkrat tudi poslušam. Imam pa res zelo pozitivne izkušnje in čutim veliko hvaležnost.

Kaj pa vprašalnik?

To je orodje, to je ogrodje, to je na nek način smisel raziskave in tudi opora. Tako se dialektolog se na resen način loti svojega dela in ga tako verjetno tudi ljudje razumejo.

Ste bili tudi tokrat onkraj meje?

Želela sem prikazati kontinuiteto tega narečja, istrobeneščine. Ne le na Slovenskem, tudi v Bujah in Miljah, kajti istrobeneščino govorijo tudi v Italiji, ne le v Miljah, govorijo jo tudi v hrvaškem delu Istre. Odločila sem se, da se bom posvetila le eni raziskovalni točki, sicer bi bilo delo res preobsežno. Še posebej, ker sem sama zbirala gradivo in ga tudi sama uredila v tej objavi.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete s klikom na zgornji posnetek.


Zadnji prispevki