Trenutno se predvaja:
7. november 2019 ob 11:21 Zgodbe

Turizem so lahko tudi težave, ne le priložnosti

Območje kraškega roba na prehodu med Istro in Krasom je priljubljeno med plezalci, pohodniki, kolesarji in jadralnimi padalci. Privlačnost tega prostora in bližina gosto naseljenega območja botrujeta vse večjemu pritisku tako na naravo kot tudi na prebiva

Velika uharica

S čezmejnim projektom Like, ki zajema slovenski in hrvaški del kraškega roba in Čičarije, želijo zmanjšati pritiske na biotsko pestrost ter zavarovati območje z vzpostavitvijo mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja, je o projektu povedala Tina Trampuš iz piranske enote Zavoda za varstvo narave: "To območje je namreč zelo zanimivo z vidika rekreativne rabe in v zadnjem desetletju se je začel množičen obisk zaradi plezalcev, vedno več je kolesarjev, prisotni so tudi padalci – vse te dejavnosti imajo vpliv na to območje, mi pa si želimo čim bolj zmanjšati negativni vpliv."

Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture prihaja do nesoglasij med prebivalci vznožja sten in rekreativnimi obiskovalci. Tina Trampuš: "Prav ta nesoglasja so nas tudi spodbudila, da se tega lotimo. Ti ljudje potrebujejo neko infrastrukturo, česar pa se ni urejalo (parkirišče, stranišča, oznake …). Vsak se potem znajde po svoje, parkiralo se je ob cestah, na dvoriščih … Radi govorimo, da turizem prinaša priložnosti, a če razmere niso urejene, so to težave, ne priložnosti."

V okviru projekta se izvajajo različne študije za varstvo ptic, travišč, pa tudi analiza sten, ki so zanimive tako za posamezne rastlinske in živalske vrste, kot tudi za plezalce, pravi Trampuševa: "Skozi to analizo se bo skušalo ugotoviti, katere stene nameniti plezanju in katerih ne. Konkretno se je izvedla tudi zaščita travnika pod steno v Ospu, postavili smo interpretativne table, skupaj s plezalci pa pripravili kodeks obnašanja, ki smo ga tudi objavili. Kot zaključek projekta, ta je predviden za februar prihodnje leto, bodo nastale smernice – vse ideje in ugotovitve za upravljanje bodo integrirane v skupnem dokumentu, za katerega si želimo, da ga bodo pristojni uporabljali v prihodnje. Bo lahko tudi podlaga za občinske službe, tako za s konkretnim upravljanjem območja kot za načrtovanje aktivnosti in posegov v prostor. Dokument bi lahko bila odlična strokovna podlaga."

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic so se v okviru čezmejnega projekta osredotočili predvsem na tri vrste ptic, je povedala Urša Koce: "Velika uharica, ki je ptica skalnih sten, vrtni strnad, ki je ptica suhih kraških travišč, in beloglavi jastreb, ki ima prek Slovenije preletno pot med Kvarnerjem in gnezdišči v Alpah. Zelo pomembno je, da spremljamo pojavljanje in gnezdenje teh ptic, kajti na osnovi tega lahko pridemo do pomembnih zaključkov o umeščanju in razvoju same rekreacije na kraškem robu."

Uharica se je letos po dvajsetih letih znova vrnila v skalne stene v Ospu, kjer bi lahko prihodnjo pomlad znova gnezdila. Urša Koce: "Po letu 1999 se je letos prvič pojavil nov samec, ki označuje svoj teritorij. Samice zaenkrat še ni imel, ampak če bodo vzpostavljeni dobri pogoji, predvsem mir v desnem delu stene, kjer se je pojavil, lahko pričakujemo, da jo bo priklical."

Na Zavodu za varstvo narave so zaradi prisotnosti velike uharice plezalce pozvali, da do nadaljnjega ne dostopajo do desnega dela Velike stene. Velika uharica je največja vrsta sove v Evropi. V Sloveniji so doslej našteli nekaj več kot sto njenih gnezd.


Zadnji prispevki