Trenutno se predvaja:
15. februar 2021 ob 13:27 Zgodbe

Ureditev Kaštelirja v Kortah se bliža h koncu

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Oddajo je pripravila Neva Zajc.
Foto: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola
Foto: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola

Za Kaštelir nad Kortami vemo že dolgo, a ga veliko bolje poznajo arheologi, ki so to prazgodovinsko utrjeno naselbino raziskovali že v minulem stoletju. Kot nam pove arheologinja iz Pokrajinskega muzeja v Kopru dr. Maša Sakara, so se pri nas pojavile v času bronaste dobe, v drugem tisočletju pred našim štetjem, poselitev pa se nadaljuje še v železni dobi vse do zasedbe Rimljanov. Kako so delovale, vprašamo dr. Sakaro:

"Te naselbine so večinoma delovale kot grški polisi v času železne dobe. Gre za osrednjo naselbino, ki je obvladovala določen prostor, v katerega so bile vključene tudi manjše satelitske naselbine, kot obrambne ali kot nižinski emporiji, na primer Piran ali Sermin, ki so služili tudi komunikaciji s širšim svetom."

Foto: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola

Visoko na vzpetini je imelo gradišče pogled daleč do morja in na Istro v vseh smereh. Takratni prebivalci so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo in poznali so že trto. Gradišče je bilo že večkrat predmet arheoloških raziskav. Za našo sogovornico je izjemno pomemben Interreg projekt, ki se letos izteka, in je povezal nekaj naših in hrvaških gradišč, predvsem pa je pomembno prispeval k njihovem poznavanju, ki ni omejeno le na stroko. Tako se v Kortah se že pred poletjem obeta več novosti. Dela so v teku, Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za projekte Občine Izola, pa o pridobitvi pove:

"Letos predvidevamo ureditev pedagoško turistične točke. Pot se bo začela v domu KS, kjer bo informativna točka. Tam bodo dobili prve informacije, na Kaštelirju pa jih bo čakala učna pot, ki bo zanimiva tudi za otroke. Na koncu poti bo pedagoška točka, kjer bo mogoče organizirati tudi manjše prireditve, saj bo opremljena z manjšim odrom in amfiteatrom, arheopeskovnik, kjer bodo otroci lahko iskali kaštelirskega kužka."

Temeljno vodilo je trajnostna zasnova in ne masovni, marveč nekakšen butični turizem, obiskovalce pa naj bi na Kaštelir vodili lokalni vodniki. Med njimi je že pet let dejavna Slavica Hrvatin iz društva Šparžin, ki se je v Korte preselila konec sedemdesetih let. Kot je povedala, ji ta prostor in njegova zgodovina pomenita tako veliko, da je svoj hobi spremenila dejavnost vodnice.

Pohodnike, ki pridejo v Korte in jih vodi na Kaštelir, najbolj očara zgodovina, pa piratska dejavnost Histrov, ki jo zna slikovito opisati. Spomni tudi na kače in ko si ogledujeva novo knjigo z zgodbo Tine Rožac, spomni tudi nanje, mene pa zanima, koliko je hrib res domovanje kač.

Tudi Slavici bodo učna pot in vsi pripomočki, ki bodo postavljeni na gradišču, prav prišli, saj se zdaj naslanja le na svojo mapo s podobami. Prav ob tem omeni še zelo povedne ilustracije knjige Sveti meč pravice, zgodbe, ki jo je napisala Tina Rožac in ilustriral Matija Cipurić in je eden od rezultatov tega mednarodnega projekta. O zgodbi avtorica pove:

"Glavna junaka zgodbe sta deček in deklica, Avico in Dita, ki sta pomembna zato, ker pomagata pri reševanju spora med dvema kaštelirjema. Posebej zanimiv je Avico, ker išče svoj izgubljeni dom, saj živi v drugem kaštelirju."

Aviko je nenavadno ime, prav tako dekletovo, ki ji pravijo Dita. Sploh je zgodba polna danes neobičajnih imen. O tem Tina Rožac
"Imena so dejansko obstajala in izhajajo iz imen, ki so obstajala v bronasti dobi. Imajo tudi poseben pomen. Avico pomeni zeželen."

Tudi ilustratorju je bil dr. Darovec v veliko pomoč in sploh sta se oba z avtorico veliko ukvarjala z nekdanjimi navadami, oblačili in hrano. Ko smo že pri hrani, je treba povedati, da bodo arheobotaniki, ti se ukvarjajo z raziskavami prehrambnih navad, zasnovali tudi nekaj posebnih jedi iz starodavnih sestavin.

Zgodbo končujemo v Kortah pri Ediju Grbcu, nekdanjemu predsedniku KS in kot pravijo idejnemu očetu vse te zgodbe, ki si od nove turistično pedagoške točke in urejenega kaštelirja veliko obeta. Verjame, da gre za veliko zgodbo, ki lahko veliko prinese k oživljenju podeželja in računa, da se bo vanjo vključilo veliko krajanov. Festival se je prijel, še reče, zdaj je treba naprej:

"Imeli bomo osnovo, na kateri bo treba graditi z vsebino in programom. Vse je odvisno od nas."

In ko ga vprašamo, kako vidi Kaštelir čez pet ali deset let, odgovori:

elim si, da bi krajani spoznali, da je Kaštelir njihov in da lahko vsak nekaj prispeva kaj več, tudi v svoje dobro. Čez deset let ga vidim kot zelo zanimivo točko s kulturnim programom in zanimivo učno pot za mlade."

Neva Zajc

Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo posvetili predstavitvi Kaštelirja iz Kort nad Izolo

Zadnji prispevki