Trenutno se predvaja:
23. september 2019 ob 16:32 Zgodbe

"Ustvarjalci smo lovci na razpise."

Enej Gala sodi v mlajšo generacijo goriških umetnikov. Slikarstvo je študiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2015 končal tudi magistrski študij.
Radio Koper
29-letni novogoriški slikar Enej Gala na podiplomskem študiju v sloviti Kraljevi akademiji v Londonu. Foto: Enej Gala

Že v času študija je bil nagrajen s štipendijo, ki jo perspektivnim mladim umetnikom vsako leto podeljuje beneška Fundacija Bevilacqua La Masa. Leta 2014 se je udeležil študijske izmenjave na WDKA (Willem de Kooning Academy) v Rotterdamu na Nizozemskem. Svoja dela, v katerih duhovito, večkrat humorno in izzivalno združuje slikarstvo, kiparstvo in prostorske instalacije, je doslej predstavil na več različnih razstavah doma in v tujini. 23. septembra odhaja za tri leta na podiplomski študij na Kraljevo Akademijo v London.

Zakaj po študiju v Benetkah in na Nizozemskem sedaj še London?

»Ustvarjalci nenehno poskušamo čim več stvari. Smo lovci na razne razpise in podobne zadeve, saj se moramo nenehno potrjevati. Nihče ti zares ne verjame, da si umetnik. Tvoje delo je vedno vprašljivo. In odločitev za London je bila samo še ena od neštetih stvari, ki sem jih poskušal opraviti. Očitno sem imel srečo in mi je tokrat uspelo.«

Ste torej poskušali tudi na drugih akademijah?

»Ne, govorim o različnih rezidencah, ki se jih umetniki udeležujemo in iščemo nove izzive, ter o številnih razpisih, ki se tako in tako vsako leto spreminjajo. Razpis za Kraljevo akademijo je bil dokaj enostaven, natančen, urejen. Poslati sem moral 16 svojih del. Potem je seveda sledilo še neskončno izpolnjevanje različnih obrazcev in preboj skozi pravo džunglo birokratskih opravil.«

Med prijavami iz celega sveta so izbrali 80 umetnikov za pogovor, od teh pa le 14 tistih, ki so vas tudi sprejeli.

»Ja, očitno sem prepričal osemčlansko žirijo. Deset minut časa sem imel, da sem v eni sobi razstavil vsa svoja dela, nato pa me je osem ljudi pol ure izpraševalo o moji ustvarjalnosti. Pogovor je bil zelo strikten in na začetku sem bil močno prestrašen. A izkazalo se je, da so bili to izjemno prijazni člani komisije, ki so se prav kmalu sprostili in ustvarili dobro vzdušje.«

Za študij ste dobili tudi štipendijo, ki pa zagotovo ne bo zadoščala za življenje v Londonu.

»V bistvu vsak, ki je sprejet na ta študij, dobi štipendijo okrog 3900 evrov, kar pa seveda za London ni veliko. Imam srečo, ker bom dobil sobo pri družinskem prijatelju in torej nekoliko manj potrošil za najemnino. Seveda, ko pa začnem razmišljati o materialih za delo, se že sedaj spogledujem z dejstvom, da se bom morebiti vedno bolj usmerjal v trash art (umetnost iz odpadkov).« (smeh)

Ob razmišljanju o prihodnosti v Londonu pa Enej Gala s prenekaterimi dejanji in mislimi ostaja tudi še v Sloveniji. Že kar nekaj časa se namreč intenzivno vključuje v zanimivo dogajanje v novogoriški Carinarnici, ki tako postaja čedalje bolj živ bivak urbane kulture. Veliko pozornosti namenja tudi pilotni rezidenci, ki je pred kratkim v Novi Gorici gostila šest umetnikov iz Estonije, Italije, Avstrije, Kosova. Prav posebne iskrice v očeh pa Enej dobi, ko omeniš platformo Jalovo.

»Jalovo je gibanje, ki je nastalo iz nuje po zoperstavitvi pričakovanjem. Njegovo delovanje je eksperimentalne narave, zavezano k profesionalni strokovno podkovani svobodi izražanja proti pričakovanjem. Kakor formalna platforma za sodelovanje na področjih izven cone udobja spodbuja razvoj jalovih dejavnosti tako posameznikov kakor skupin, ki sovpadajo s konceptualnim okvirom Jalovega manifesta. In prav Jalovo gibanje me prizemljuje, saj se dejansko vsi tako hitro ulovimo v pričakovanjih.«

»Privilegij je imeti gnezdo, v katerega se lahko vrneš, tudi če si že zdavnaj iz njega padel,« ste pred leti povedali v enem intervjuju. Kako o tem razmišljate pred skorajšnjim odhodom v London?

»To vedno velja in trenutno mi je celo malo žal, da odhajam v ta londonski dež, ker sem se v zadnjem obdobju, spet po dolgem času, dobro ugnezdil v Novi Gorici, kjer so me očitno sprejeli.«

Tatjana Gregorič


Zadnji prispevki