Trenutno se predvaja:
2. junij 2020 ob 06:33 Zgodbe

V času pandemije se je obisk v gozdovih močno povečal

V tednu gozdov, ki ga obeležujemo vsako leto, smo tokrat v ospredje postavili skrbno ravnanje z drevesi ter spoštovanje gozdnega bontona.
Zavod za gozdove je tokrat izpostavil tudi problematiko vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in spoštovanje pravic lastnikov gozda. Foto: BoBo
Zavod za gozdove je tokrat izpostavil tudi problematiko vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in spoštovanje pravic lastnikov gozda. Foto: BoBo

Radio Koper je obiskala Špela Koblar Habič iz postojnske enote Zavoda za Gozdove Slovenije. Ker sodi Slovenija med z gozdom zelo poraščene države, je Mojca Klarič gostjo najprej vprašala, ali v Evropi 'vodimo', saj so gozdovi pomembna vrednost in vrednota naše dežele.

"Slovenija s svojim dobrim milijonom hektarov gozdov ne more voditi po številu dreves v Evropi, ker so druge države precej večje, smo pa na tretjem mestu po gozdnatosti, torej po deležu površine Slovenije, ki je porasla z gozdovi," je zanimivo pripoved začela Špela Koblar Habič.

Med najbolj pogostimi drevesnimi vrstami je na prvem mestu bukev, ki predstavlja dobro tretjino lesne zaloge gozdov v Sloveniji. Sledita ji jelka in smreka. Na Snežniku in Javornikih sta sicer bukev in jelka ključni drevesni vrsti v smislu gospodarjenja z gozdovi.

"Tu imamo primešano smreko in t. i. manjšinske drevesne vrste: gorski javor, gorski brest, veliki jesen, ponekod se pojavlja tisa, ki pa je zelo redka. V nižjih predelih, v pasu hrastovih gozdov, rasteta kostanj in divja češnja, poleg gradna so na toplejših koncih ceri, na mokrih tleh pa dobi in druge vrste: lipe, mali jesen, črni in beli gaber. Lepa paleta drevesnih vrst, ki so v naših gozdovih prisotne in s katerimi je treba znati gospodariti!"

Ljudje te dni v gozdove zahajajo v iskanju sprostitve in miru. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

V Sloveniji je eno temeljnih načel gospodarjenja z gozdovi sonaravnost, kar pomeni, da sledimo naravi. Gostja je v nadaljevanju opisala klimaksne gozdove, v katerih rastejo točno določene vrste, ki so se skozi čas najbolje prilagodile na določeno območje.

"Narava določa, katere vrste sodijo skupaj,« je povedala predstavnica postojnske enote Zavoda za gozdove. »Seveda imamo ljudje neke svoje želje, na primer, hočemo več smreke! In smo posadili nekaj več smreke ... Nakar nam narava pokaže, da to ne gre in nam pošlje lubadarje »v pomoč«, da se vsake toliko streznimo."

V Sloveniji si prizadevamo z gozdom gospodariti sonaravno in trajnostno.

"Poleg ekonomskega učinka želimo tudi trajnost gozdov kot takih, da so gozdovi sposobni na daljši rok, torej stoletja dolgo obstajati v tem prostoru in opravljati vse funkcije. In potem pridemo na tretje načelo, večnamenskost."

To pomeni, da želimo v gozdu opravljati različne dejavnosti, od izobraževanja in rekreacije do lova; želimo izkoristiti klimatske in hidrološke učinke gozdov.

Špela Koblar Habič je odgovorila tudi na vprašanje, ali smo storili prav, da smo se na Postojnskem 'vtaknili' v delo narave (po žledu so taborniki zasadili kar nekaj dreves). V pogovoru je zelo slikovito opisala golosek iz časa Serenissime ter predstavila mukotrpno in prizadevno pogozdovanje Krasa s črnim borom. "Predstavljati si moramo, da je takrat naš Kras izgledal tako, kot bi danes gledali fotografije Kornatov."

Zanimiv pogovor je Špela Koblar Habič sklenila z željo, "da bi bil odnos človeka do dreves in do gozda pozitiven - tak, da bodo lahko tudi naši zanamci računali na dobrobit narave in naših gozdov."

Zato vsi skupaj poskrbimo, da gozd po obisku pustimo takšen, kot je bil, ko smo vanj vstopili!


Zadnji prispevki