Državna kohezijska politika ne daje ustreznih rezultatov, so se na današnjem sestanku strinjali župani vzhodnoslovenskih občin in predstavniki poslanskih skupin, mariborske univerze in razvojnih agencij, zato državo pozivajo k ukrepom.

Sofinanciranje projektov z evropskimi sredstvi bi moralo razlike v razvitosti regij zmanjševati, a razlike med slovenskima vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se povečujejo. Zato bi morala država sprejeti posebej za vzhodno Slovenijo prilagojen operativni program izvajanja kohezijske politike. Predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija Ivan Žagar:

"Težava je v tem, da imamo enoten operativni program, razpisi pa so narejeni enotno za celotno območje Slovenije. Zato se lahko zgodi, da podjetja in institucije sploh ne morejo kandidirati, zato, ker so pogoji razpisa tako postavljeni. Tudi zaradi tega je ločitev nujna."

Mariborski župan Saša Arsenovič pa opozarja tudi na prenizko povprečnino, zaradi katere občine z evropskimi sredstvi zgolj blažijo učinke primanjkljaja. Od države pričakuje konkretne ukrepe za decentralizacijo in regionalni razvoj, želi pa si tudi pomoči pri prijavljanju projektov:

"Želimo v našo regijo pripeljat tudi kadre, ki bodo tega sposobni. Ne gre le za sredstva, nekdo mora znati tudi to delo delati. Večina teh ljudi sedi v Ljubljani. Mnogi med njimi so Mariborčani, ki se vozijo v Ljubljano. Želim, da se manj vozijo v Ljubljano, da več časa porabijo v Mariboru s svojimi družinami in delajo za dobro regije. V Mariboru vidim pisarno ali center črpanja evropskih sredstev. Ustanovi naj jo država, saj tudi dobi denar za to."

Župani si želijo takojšnjega dialoga z državo, saj se bo treba pripraviti na novo sedemletno evropsko finančno perspektivo, ki stopi v veljavo že čez dve leti.