Internet ali splet je postal neizogiben del našega življenja, saj je močno vpet v naše delovno in tudi domače okolje. Za večino uporabnikov ustvarja ogromno priložnosti, za mnoge posameznike, ki zaradi različne invalidnosti ne morejo enako dostopati do virov in storitev na spletu, pa ustvarja hkrati tudi veliko ovir.

V projektu Certificirano izobraževanje digitalnih storitev so se zato strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ukvarjali s primerno prilagoditvijo spletišč.

Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever poudarja, da gluhemu lepa grafična animacija ne pomeni nič in da jo je zato treba tako prilagoditi, da jo bo tudi gluhi razumel. Spletne strani, mobilne aplikacije in elektronski dokumenti so namreč digitalno dostopni samo, kadar omogočajo zaznavanje in razumevanje in kadar sta navigacija in interakcija enostavni za vse uporabnike, vključno s tistimi, ki so ovirani, naj bo začasno ali trajno. Docent Boštjan Šumak na FERI-ju in koordinator projektne skupine pa razlaga, da uporabljajo uporabniki z različnimi invalidnostmi splet na povsem drugačen način, z drugačnimi orodji, »recimo slepi in slabovidni uporabljalo orodja, ki jim preberejo vsebino, takšna orodja pa potrebujejo ustrezno pripravljene vsebine in pravilno implementirano kodo, za to, da vsebino učinkovito preberejo. Eno so uporabniki, ki potrebujejo pripomočke, ki jim preberejo vsebino, drugi uporabniki ne slišijo, tu pa je treba zagotovo ustrezne podnapise pri videoposnetkih. Za različne težave je treba ustrezno prilagoditi vsebine, da se lahko uporabniki dovolj učinkovito premikajo po njih.«

Mednarodni projekt Certificirano izobraževanja za digitalne storitve je šest partneric – iz Slovenije, Grčije, Španije in Poljske – začelo izvajati leta 2018. »Ideja je zasnovana na dejstvu, da je bil v času prijave projekta zelo majhen delež spletnih strani, ki so jih zagotavljale organizacije javnega sektorja, izdelan v skladu s spletno dostopnostjo. Po podatkih naj bi jih takrat samo tretjina izpolnjevala minimalne standarde digitalne dostopnosti, ob tem pa ima še več kot tretjina Evropejcev sploh težave z dostopom do spletnih strani in storitev. Projekt je bil zastavljen z namenom izpolnitve zahteve evropske zakonodaje, da morajo biti spletne strani in aplikacije organov javnega sektorja do leta 2020 digitalno dostopne vsem,« navaja razloge za začetek projekta docent Šumak.

Med prvim valom epidemije je na nedostopnost spletišč opozarjal tudi nacionalni svet invalidov, ki zahteva sistemske rešitve za to, začetek tega pa bi lahko bil prav ta mednarodni projekt. In ker je izjemnega pomena, da imajo vsi razvijalci spletnih rešitev, tudi oglaševalci, ustrezna znanja in veščine, potrebne za zagotavljanje bodisi novih vsebin bodisi digitalne dostopnosti, so projektni sodelavci pripravili certificirano izobraževanje za dostopnost, katerega namen je »ponuditi dostopno spletno platformo za spletno izobraževanje, ki omogoča pridobivanje ali izpopolnjevanje znanj, veščin in kompetenc na področju digitalne dostopnosti. S tem projektom smo začeli, ker je bilo pomanjkanje certificiranih izobraževanj, ki bi posameznikom omogočala pridobivanje potrebnih znanj.«

V projektu so pripravili štiri vrste izobraževanja in zastavili so učne načrte za tehnično- in tudi drugo, netehnično osebje. »Definirali smo skupne učne vsebine, ki jih je treba med izobraževanjem predelati bodisi samostojno bodisi na učnih delavnicah. Izobraževanje je zastavljeno tako, da se morajo udeleženci delno samostojno pripraviti doma, določene vsebine se nato preverijo in izpopolnijo na učnih delavnicah, na koncu je preverjanje znanja, izvedeno z izpiti,« še dodaja docent. Platforma je vzpostavljena in je brezplačna, potrebna je le registracija. Projekt financira program Erasmus+, končal pa se bo februarja prihodnje leto s konferenco, namenjeno predstavitvi rezultatov.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar