Pred letom dni je deset evropskih držav, vključno s Slovenijo, zagnalo štiriletni mednarodni projekt ACT: Art, Climate, Transition. Sodelovanje povezuje umetnost s širšo tematiko ekologije in družbenih sprememb. V osredju aktivnosti je zlasti v teh negotovih časih upanje.
Ime projekta izhaja iz angleške besede 'act', ki v prevodu pomeni ukrepajmo. Gre za projekt večjega obsega, ki ga je podprla tudi EU v okviru programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014-2020 - Kultura.
V ospredju projekta je področje uprizoritvene umetnosti in glasbe. V njem sodeluje deset partnerjev iz desetih evropskih držav. Vodenje in koordinacijo je prevzel portugalski Culturgest iz Lizbone, slovenski partner pa je Zavod BUNKER, ki se je projektu priključil že leta 2008, ,,s ciljem podpret umetniška dela, ki se dotikajo vzrokov in posledic podnebnih sprememb, in dvignit osveščanje tako med umetniki kot občinstvom in širšo javnostjo,’’ pravi izvršna producentka in vodja projekta pri Zavodu BUNKER, Maja Vižin. Po njenih besedah je v tem času zavod sodeloval že v treh podobnih projektih: ,,Leta 2008 smo začeli s projektom Thin Ice, ki je bil dve leti sofinanciran s strani EU, potem pa smo še dvakrat sodelovali v petletnem projektu ’’Imagine 2020’’, ki je bil tudi podprt s strani EU. Rdeča nit vseh projektov pa je povezovanje umetnosti z ekološkimi temami in predstavitve umetnosti kot močnega oblikovalca možne prihodnosti.’’
Projekt ACT velja za projekt sodelovanja o upanju, vendar gre bolj kot za upanje ,,za neko željo, da bi v tej dobi podnebnega zloma, množičnega izumiranja in neenakosti povsod po svetu teh nas deset kulturnih izvajalcev, ki trenutno sodelujemo v projektu, združilo moči pri naslavljanju teh problemov,’’ pojasnjuje Vižinova.
Z Zavodom BUNKER so v minulih dveh letih sodelovali številni umetniki, znanstveniki, misleci in kulturni delavci, v okviru projekta ACT: Art, Climate, Transition pa Vižinova izpostavi premiero treh projektov: ,,Trem mladim slovenskim umetnicam Tery Žeželj, Niki Švab in Brini Klampfer smo naročili umetniška dela, pri čemer so nastali zelo zanimivi projekti, zlasti zaradi tega, ker so nastali spomladi, zaradi česar jih je zelo zaznamovala korona kriza. Žeželjeva je skupaj z režiserko Ivano Vogrinc Vidali ustvarila interaktivno instalacijo Arhiv samozadostnosti v kateri sta predstavili nek nabor znanj in tehnoloških partikularnih znanstvenih odkritij in možnih načinov, kako bi spremenili vsakdanjo družbo in trenutni način proizvodnje, ravnanja z odpadki, emisijami in podobno, vendar pa vse te rešitve, ki so nastale, so zaradi različnih razlogov pogosto potisnjene pod preprogo. Švabova je skupaj z režiserjem Luko Martinom Škofom ustvarila predstavo Trans-Plant, v kateri v ospredje postavi sobne rastline in se sprašuje o odnosu človeka do rastlin in ali ta odnos kaže tudi na našo človečnost. Klampferjeva pa je skupaj z avtorsko ekipo, v kateri so bili še Peter Frankl, Urša Majcen in Vid Merlak ustvarila neke vrste ’koronsko’ predstavo, kjer se na zelo humoren način loteva prav ukrepov, ki so nastali ob pandemiji in naslavlja trenutno politično situacijo.’’
In kako na poti uresničevanja ciljev projekta ustvarjalci pri svojem delu vključujejo javnost? Vižinova še ob tem dodaja, da pri navideznemu prepričevanju že prepričanih vendarle verjamejo v moč umetnosti, ki lahko vpliva na spreminjanje družbe: ,,Ne gre zgolj za predstave in neke performativne dogodke in instalacije, organiziramo tudi različne delavnice in predvsem diskurzivni program. Ob tem velja omeniti, da smo se na letošnjem festivalu Mladi levi prav v okviru projekta ACT štiri dni ob bosanski kavi pogovarjali o tem, kako smo bili tri mesece izpostavljeni samoti in družbeno-politični anksioznosti, in kako so debate potekale preko računalniških programov, mi pa smo se štiri dni pogovarjali na različne teme v povezavi s korono in gledališčem.’’
Vrednost projekta, ki se zaključi konec avgusta leta 2023, znaša 4 milijone evrov, od tega je EU prispevala 2 milijona.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
