Življenje se postavi tudi na glavo, kako ravnati v takem trenutku pa je včasih vprašanje za milijon dolarjev. Ljudje se trudimo po najboljših močeh, a včasih so skrbi premočne. Kako jih pregnati in premagati? Morda je rešitev v čuječnosti, ki uči, da bi premagali stres in se zavedali sedanjega trenutka. Naša jutranja gostja je bila Katarina Cerar Bajde, učiteljica čuječnosti in predsednica Društva za razvijanje čuječnosti.

"Gre za sposobnost ohranjanja pozornosti v sedanjem trenutku na prav določen način; to je odprto, z radovednostjo in brez presojanja. V bolj poljudnem jeziku lahko rečemo, da biti čuječen pomeni, da se zavedamo, kje je naša pozornost, kdaj naša pozornost odplava stran in, kako jo potem tudi lahkotno pripeljemo tja kamor želimo. V tem procesu se srečamo z mislimi in s čustvi. Čuječnost nas uči, da ni potrebno treba na vsako svojo misel ali čustvo takoj odreagirati, ampak lahko s svojim trenutnim doživljanjem brez presojanja zaznavamo in se bolj zavestno odločimo, kaj nam je za naredit. Namesto, da avtomatično odreagiramo na čustva," pove sogovornica.

Čuječnost je namreč naravna sposobnost, dana čisto vsem. "Lahko jo aktiviramo kjerkoli in kadarkoli. V Veliki Britaniji denimo je čuječnost že vključena v šole. Tudi v podjetjih po svetu uporabljajo čuječnost. Čuječni smo lahko povsod, ko delamo na vrtu, vozimo avto, ko kuhamo, ko se ukvarjamo s športom …."

Zanimanje za čuječnost se v Sloveniji povečuje. Obstajajo pa formalne in neformalne vaje za razvijanje čuječnosti. "O formalnih vajah govorimo npr., ko vidimo človeka, ko meditira ali opazujemo okolico okoli sebe, poslušamo zvoke, lahko so to vaje osredotočanja na telo, na dih. Govorimo pa tudi o neformalnih vajah, to pomeni, da smo pozorni na to, kaj vidimo pred sabo. Če govorimo o formalnih vajah je npr., da se osredotočimo na dih in potem ta dih res zaznavamo v telesu in potem neizbežno pridejo misli. In, ko to opazimo, je lahko to težaven trenutek za nas. V tistem trenutku pa lahko te misli pozdravimo in se vrnemo nazaj k zaznavanju diha. S tem krepimo svojo pozornost, torej da vemo kaj se z nami dogaja, po drugi strani pa z načinom, kako usmerjamo pozornost, tudi razvijemo neko prijaznost do sebe, zadržanje sodbe, zadržanje ne takojšnje reakcije. In sposobnost zadržanja je tisti element, ki mu po domače pravimo: preštej do tri preden odreagiraš."

Redna vadba čuječnosti pomembno vpliva na živčni sistem, na naše možgane. "Umirja se tesnobnost, depresivna stanja. Ta praksa različno deluje na različne deluje. Če si nekdo želi nekaj več postorit recimo, si lahko s to prakso pomaga, da dobiva nove ideje. Kar pa mene osebno uči pa je zaupanje, da so stvari pač takšne kot so v tem trenutku. In, da se od vsakega dogodka, ki se zgodi lahko nekaj pozitivnega naučim, nekaj o sebi, nekaj o drugih. Četudi je mogoče v tistem trenutku učenje naporno, me čuječnost spodbuja, da sem sočutna do sebe do svojega doživljanja in tudi do drugih, do njihovega doživljanja," je v jutranjem programu povedala Katarina Cerar Bajde.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora: