Pred največjo slovensko hidroelektrarno Zlatoličje je opoldne potekala slovesnost ob 50 letnici začetka njenega obratovanja. HE Zlatoličje, ki so jo začeli graditi leta 1964, je v pol stoletja proizvedla toliko elektrike, da bi v sodobnem času zadostovalo za skoraj devetletno porabo vseh slovenskih gospodinjstev.

Zbrane je nagovoril predsednik vlade RS Marjan Šarec, ki je pozval k sodelovanju in dejanjem. Povedal je, da bi vsi želeli elektriko, vsi bi o njej tudi razpravljali, toda, nihče ob sebi ne želi ne hidro in ne termoelektrarne »in seveda skoraj bogokletno je govoriti o drugem bloku nuklearke. Ampak o tem bo potrebno razmišljati, kajti, če želimo biti neodvisna in energetsko samostojna država bomo morali sami proizvajati svojo elektriko.«

Direktor Dravski elektrarn Andrej Tumpej je povedal, da hidroelektrarna Zlatoličje proizvede več kot petino električne energije Dravskih elektrarn ali okoli 600 milijonov kwh letno, zato tudi po pol stoletja ostaja največja slovenska hidroelektrarna.

Je pa elektrarna, ki izkorišča potencial Drave med Mariborom in Ptujem močno vplivala na okolje – začenši z izgradnjo jezu v Melju pri Mariboru in dvigom vodne gladine, do povsem konkretnih tegob krajanov ob njej. »Ni nobenega premostitvenega objekta med Mariborom in Ptujem, nekoč pa so bili samo na območju naše občine trije brodovi«, pravi Bojan Kirbiš, župan Občine Starše.

Tamkajšnji kmetje, ki na levem bregu Drave obdelujejo okoli 100 hektarjev kmetijskih zemljišč, opozarjajo, da je bila pred pol stoletja obljubljena možnost prehoda čez reko. Most čez Dravo zanje tako tudi po pol stoletja ostaja le obetavna skica na papirju, ki pa so jo – razen njih – v tem času vsi drugi gladko pozabili.