Preventivno akcijo Vozite varno z Radiem Maribor smo pripravili v sodelovanju z AMZS in pod pokroviteljstvom Agencije za varnost prometa, kronali pa smo jo s preizkušnjo v varni vožnji na poligonu AMZS na Vranskem, ki je pripadla zmagovalcema nagradne igre na spletu in v etru.
Pred tem smo vsa jutra polnili s koristnimi in poučnimi informacijami o varni vožnji in primerno pripravljenem vozilu ter utrjevali lekcije, ki smo jih pozabili ali pustili vnemar – zato, ker podcenjujemo vozne razmere in okoliščine in zato, ker precenjujemo svoje sposobnosti.
Kdo se drži varnostne razdalje?
Darko Daljevič, inštruktor varne vožnje pri AMZS, je opozoril, da večino časa vozimo v neproblematičnih voznih razmerah. Ko pa nas dosežejo nepredvidene okoliščine, je naš prvi odziv po navadi napačen. In bolj kot si mislimo, je za varnost v prometu pomembna varnostna razdalja, še posebej v zimskih razmerah. »Pri hitrosti 50 km na uro bi morala biti varnostna razdalja 28 metrov. Kje in kdo se je drži?«, se sprašuje in dodaja: »Prometna nesreča se ne zgodi zaradi ene napake. Če ste vi storili napako, moram jaz, tretji, četrti to napako videti in jo poskušati popraviti, ker skupek napak pripelje do najhujšega, do prometne nesreče«.
Fantomski zastoj je zgolj navidezno brez razloga
Res je. Zato, ker je zanj kriva prekratka varnostna razdalja. Če prvo vozilo iz kakršnega koli razloga stopi na zavoro, to stori z zamikom ene sekunde tudi drugo, tretje, četrto in peto. »Ob primerni varnostni razdalji, bi vozniki v zgolj nekoliko stopili s pedala za plin in ko se zadeva pred nami sprosti, spet pospešimo«, pravi Darko Daljević in še, da se promet ob sto vozilih ali več v takšnem primeru lahko celo povsem zaustavi, to pa je pogosto ob prometnih konicah.
Uporabljajte smerne kazalce!
Nič ne pomaga tehnično brezhibno vozilo, če voznik krši cestnoprometne predpise in pozablja na vozniški bonton, z objestno in prehitro vožnjo, s prehitevanjem v škarje, vožnjo skozi rumeno-rdečo luč na semaforju in vožnjo v nasprotno smer ipd. pa spravlja v nevarnost sebe in druge. Včasih pa druge voznike motimo, zmedemo, oviramo z zgolj navidezno nepomembnim ravnanjem, kot sta vožnja s prižganimi meglenkami ali sprememba smeri brez uporabe smernega kazalca, pravi Darko Daljević. »Zakon veleva, da uporabljamo meglenke, ko je vidljivost manjša kot 50 metrov. Lahko zaradi megle, močnega sneženja ali dežja. Če smo prvi v koloni, uporabljamo prve meglenke, če je nekdo za nami, zadnjih meglenk ne uporabljamo, ker ga slepi. Torej moramo ves čas delati in tega nismo vajeni.«, pravi Daljević in voznike novejših avtomobilov, ki imajo avtomatske dnevne luči, opozarja, da je treba zato, da bi svetile še zadnje luči, te prižgati ročno. Ročno obvladujemo tudi smerne kazalce. To je za druge voznike zelo koristno, pozabljajo mnogi, sploh pri zapuščanju krožišč.
Ko opeša srce avtomobila – akumulator
Iz nevednosti ali malomarnosti včasih pozabimo na tehnično pripravljenost vozila. Jure Kočar iz AMZS opozarja na primerne pnevmatike in tlak v njih, na brezhibnost svetlobnih teles, na čistočo vetrobranskih in drugih stekel in na dober akumulator, predvsem pozimi: »Akumulator je vse pomembnejši zaradi mnogih elektronskih sklopov, ki jih danes vgrajujejo v avtomobile in zato tudi bolj obremenjen. Izpraznjen akumulator ni samo neprijetnost na poti, ampak je lahko vzrok za okvaro vozila. V zadnjih časih smo zaznali kar nekaj okvar, tako programskih kot strojnih, ki so povezane z izpraznjenim akumulatorjem. Tudi njihovo polnjenje oziroma pomoč pri vžigu vozila danes ni več neproblematično, kot je bilo včasih.« Tudi vetrobranska stekla je treba čistiti sproti. Dolgotrajnejša umazanija namreč lahko poškoduje brisalce, pravi Kočar in opozarja na čistočo stekel na notranji strani, kjer se prav tako nabira umazanija in vpliva na razpršitev svetlobe, ki nas lahko v določenih razmerah slepi.
