V okviru dneva slovenske hrane so letos že osmo leto zapored pripravili projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Vanj so vključeni slovenski vrtci in šole, z namenom, da bi že najmlajši spoznali pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi z zdravo in uravnoteženo prehrane ter gibanjem. Vodja prehrane na eni od mariborskih osnovnih šol Ljubica Bukovec: »Starši morajo že doma otroke navadit zajtrkovat. Potem lahko funkcioniraš, razmišljaš, če ne poješ nič, ti pade koncentracija in težje sodeluješ tudi pri pouku.«

S pomenom zdravega zajtrka so se spoznali že prvošolčki. Takole povedo, kaj zjutraj pojedo: »Jaz si doma naredim kosmiče, dodam mleko in kanček medu. Za zajtrk jem marmelado in kruh, pijem pa čaj. Doma zajtrkujem med, maslo in kruh, pijem pa mleko.«

Ohranjanja tradicije pri prehrani – današnji tradicionalni zajtrk je sestavljen iz masla, medu, mleka in jabolka - se zavedajo tudi starejši učenci, kot je Pia Perša: »Prav je, da ohranjamo tradicijo,tudi pri hrani.Zdravo je pojesti med, maslo in kruh, zraven pa dobimo tudi sadje. Tudi drugače imamo na šoli zdrave, uravnotežene in raznolike zajtrke, saj smo tudi eko šola.«

Tla pa so živ in dinamičen del okolja, ki imajo bistveno pomembnejšo vlogo, kot so mislili doslej, saj predstavljajo temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami. Zato jih moramo – tudi z ekološkim kmetovanjem – ohraniti za prihodnje rodove.