Nasilje v družini je družbeni problem in ne le problem posameznice ali posameznika. To so med drugim ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami poudarili na praznovanju desetletnice mariborskega in južnoprimorskega kriznega centra za žrtve nasilja v družini, ki je bilo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.

Želje, da tovrstnih kriznih centrov ne bi potrebovali, so velike, a realnost je žal drugačna. Zato je delovanje centrov nujno, saj se mnogi ljudje soočajo s težkimi življenjskimi zgodbami in preizkušnjami in zahvala tovrstnim ustanovam gre, da težave tudi prebrodijo. Direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc: »To je šele vrh ledene gore, oseba, ki se odloči da pride v krizni center. Dosti dosti nasilja se skriva za štirimi stenami, ženske najdejo vzroke v sebi, v okolici, preden se odločijo poiskati pomoč.« Sodni procesi, ki spremljajo takšne zadeve, se sicer krajšajo, pravi vodja kriznega centra v Mariboru Vilma Kersnik, še vedno pa so dolgi:
»Nesporno je, da zelo rabimo krizne centre, da se bodo žrtve še dolga leta morale umikati na varno.«

Sreča je, da imamo programe, s katerimi omogočamo žrtvam nasilja umik na varno, pravi v.d. direktorice Centra za socialno delo Južna Primorska Tjaša Rodman: »Uporabnice nas seznanijo in soočijo, s kakšnimi skrbmi se srečujejo in skupaj iščemo rešitve.«
V obeh centrih je priložnost za boljše in bolj srečno življenje dobilo več kot 1500 žensk, in skoraj prav toliko otrok, pri njih pa so bivali skupaj več kot 33 tisoč dni.