Helikopterska nujna medicinska pomoč na mariborskem letališču deluje že več kot 3 leta, kljub temu pa se izvajalci soočajo z vrsto težav, na katere opozarjajo že od začetka delovanja. Skrbi jih tudi, da bi severovzhod države zaradi nedorečene usode mariborskega letališča, morebiti ostal celo brez tovrstne pomoči.

V Mariboru je v helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči vključenih 17 zdravstvenih tehnikov in 18 zdravnikov. Helikopter je lani na pomoč poletel 179-krat, kar je številčno sicer nekaj manj kot prvi dve leti, a so bile akcije zahtevnejše, pravi vodja Centra za nujno medicinsko pomoč Štefan Mally: "Ker smo imeli veliko intervencij po uspešnih reanimacijah, po zelo hudih poškodbah in pa smo večinsko reševali tisti najkrajši čas, smo skušali doseči za paciente, ki so doživeli akutno možgansko kap ali pa srčni infarkt."

Pri delu so še zmeraj prisiljeni v veliko mero improvizacije, dodaja sogovornik, pa čeprav na nekatere varnostne in tehnične pomanjkljivosti opozarjajo že vse od začetka: "Oddaljenost naših prostorov od helikopterja je precejšnja, s tem izgubljamo dragocene minute."

Še več dragocenih minut, pravzaprav kar ura in pol na dan pa je izgubljenih zaradi krajšega obratovalnega časa letališča, zaradi česar ne morejo poleteti: "Sedaj je problem, da nimamo varovanja in pa ekipe za reševanje na samem letališču ne prej kot pa ob 9.30 kar pomeni, da smo eno uro in pol v mrtvem teku kot ekipa."

Prav tako službo helikopterske nujne medicinske pomoči ogroža nedorečena usoda mariborskega letališča, dodaja pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus: "Črn scenarij, ki grozi, je, da se leta 2021 dokončno zapre letališče. Jaz smatram, da se to ne bi smelo zgoditi. Z vidika zdravstvene oskrbe bi bila to katastrofa," in velik korak nazaj, dodaja Jus. Od države pričakuje, da čim prej jasno pove, kakšni so njeni načrti razvoja helikopterske nujne pomoči v državi.