Medtem ko študij na mariborski univerzi med epidemijo poteka dokaj nemoteno prek spleta, pa je več sprememb doletelo znanstvenoraziskovalne delavce. Delo je najbolj oteženo v panogah, kjer uporabljajo specializirano opremo, a večjih negativnih posledic za zdaj ne pričakujejo.

Kljub protiepidemijskim ukrepom trdo delajo praktično vsi raziskovalci mariborske univerze. Tisti, ki nimajo dostopa do visokotehnoloških laboratorijev, so delo prilagodili, pravi prorektor Zoran Ren. Namesto raziskav pišejo projekte in poročila ter opravljajo teoretičen del raziskav. Tam, kjer procesov ne morejo prekiniti, pa se izmenjujejo dežurne ekipe.

Vsaka zakasnitev ima na raziskovalni proces negativen vpliv, dodaja prorektor. Največja škoda bo pri industrijskih raziskavah, saj so obseg dela zmanjšala tudi podjetja. A če omejitveni ukrepi ne bodo trajali predolgo, večje škode ne pričakujejo. Naročniki raziskav in ustanove jim namreč pomagajo s podaljševanjem rokov.

Tako kot študentom je tudi raziskovalcem onemogočen dostop do začasno zaprte Univerzitetne knjižnice. Zaradi epidemije pa so prestavili tudi vse znanstvene konference in druge dogodke. Prorektor Zoran Ren ob tem dodaja, da se mora zdaj vsa znanost usmeriti v iskanje rešitev za zdravstveno krizo.

Superračunalnik dela s polno paro

Novi superračunalnik mariborske univerze HPC Maister, ki so ga zagnali novembra, je te dni polno zaseden. Nekateri raziskovalci čakajo na njegovo uporabo tudi do dva dni. Uporabljajo ga skoraj vse slovenske javne znanstvene ustanove, in to brezplačno, kar je še dodatna spodbuda za delo v času protiepidemijskih omejitev. Prorektor Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno dejavnost Zoran Ren pojasnjuje, da ga uporabljajo tudi znanstveniki, ki sodelujejo pri razvoju cepiva za novi koronavirus. Mariborska univerza sicer pri razvoju teh zdravil neposredno ne sodeluje.

Njeni računalniški strokovnjaki pa ob prototipnem superračunalniku Maister gradijo tudi večji sistem Vega, ki naj bi se uvrstil med 30 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Epidemija koronavirusa upočasnjuje tudi ta projekt. Težavo imajo predvsem z dobavo strojne opreme. Računalnik želijo zagnati do konca leta. Časovnica za zdaj še ni ogrožena, a se zamudam najbrž ne bo mogoče izogniti, še dodaja prorektor Zoran Ren.