Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Koalicijski partnerji so včeraj sklenili dogovor, naj se javno razpravo o predlogih medijskih zakonov podaljša do konca avgusta, o spremembah zakonov, ki so naleteli na burne odzive domače in mednarodne javnosti tako glede vsebine kot tudi kratkega roka javne razprave, pa na nujni seji na zahtevo opozicijskih SAB, LMŠ, SD in Levice razpravljajo člani parlamentarnega odbora za kulturo. V skladu z novelo zakona o RTV Slovenija bi med drugim javnemu zavodu vzeli več kot 13 milijonov evrov na leto, predviden finančni primanjkljaj pa bi lahko vplival tudi na izvedbo programov v regionalnih centrih javnega zavoda v Kopru in Mariboru.

Predlogi o financiranju STA in drugih medijev ter izvzetje enote oddajniki in zveze iz javnega zavoda RTV Slovenija, naj bi imeli finančne, s tem pa tudi kadrovske in programske posledice. Kot pravi rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, mora nacionalna RTV na področju obveščanja javnosti predstavljati steber demokracije, »ki ne sme ti podvržen zasebnim interesom ali zahtevam posameznih interesnih skupin. To je še posebej pomembno v današnjem času populizma, senzacionalistične poročanja, lažnih informacij«. Za zagotavljanje visokih standardov pa je po Kačičevih besedah nujno zagotoviti dolgoročno zagotovljeno financiranje vsebin, ki jih opredeljuje zakon. »V to zagotovo sodi tudi skrb za ustrezno regionalno pokritost aktivnosti javne radiotelevizije«.

Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar razlogov za pripravo zakonodaje ne pozna, medtem ko podpira predlog, da se del naročnine nameni drugim, lokalnim medijem, pa je zagovornik decentralizacije države in skladnega regionalnega razvoja: » Podobno menim, da je s tem tesno povezana neka regionalna pokritost z mediji. Težko komentiram konkretne posledice, vendar kakršna koli racionalizacija na tem področju, pa ne bi smela biti izgovor za celo morebitno ukinjanje regionalnih programov RTV SLO«.

Za odziv smo prosili tudi mariborskega župana, ki pa je zaradi prenatrpanega urnika danes nedosegljiv. Sicer pa se je na novele treh medijskih zakonov odzvala tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Slovensko vlado je pozvala, naj zagotovi dovolj časa za poglobljeno javno razpravo, saj so predlagane reforme obsežne in zahtevajo predloge novinarskih združenj, medijev in civilne družbe.