Ptujski grajski kompleks, ki ga upravlja Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, je edinstven v več pogledih, ptujska veduta z gradom pa ena najlepših v Sloveniji in širše. Na današnjem srečanju v slavnostni dvorani Ptujskega gradu so o ohranjanju, obnovi in restavriranju kulturne dediščine spregovorili tako strokovnjaki kot tudi zainteresirana javnost.

Kadrovska, finačna, infrastrukturna podhranjenost so problemi, ki pestijo vse tiste, ki se dan za dnem ukvarjajo z ohranjanjem, restavriranjem ali obnovo slovenskih kulturnih spomenikov:
»Posledica finančne podhranjenosti se kaže v vsebinski izvedbi in samih zbirkah, ki jih ne moremo posodabljati in urejati kot bi si želeli, po drugi strani pa tudi ne moremo urejati, sanirati in vzdrževati vse te objekte v okviru grajskega kompleksa, saj so mnogi med njimi v slabem stanju« opozarja direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož dr. Aleksander Lorenčič. Velja tudi izpostaviti da, »Grajski kompleks nima požarnega hidranta, o tem pa tečejo razprave že vrsto let,« pravna tolmačenja, kdo je dolžan poskrbeti zanj, pa so različna. Tako se na različnih bregovih pogosto najdejo ravno institucije, ki so dolžne skrbeti za kulturno dediščino:
»Najslabše je, če si podajamo papirje sem in tja« pravi direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine območne enote Maribor Srečko Štajnbaher. Osnovni dokument je konzervatorski načrt, iz njega izhaja izvedbeni del, pravi Direktor Centra za konzervatorstvo Boris Deanovič:
»Usmeritveni del je pa ta, na kakšen način prilagodit dediščino novim vsebinam, oziroma nove vsebine dediščini,« seveda pa je treba tudi razmisliti, kako kulturno dediščino uspešno predstaviti za turistični namen.