Spremenjen način državnega sofinanciranja skupnih občinskih uprav, ki je začel veljati z novim letom, občine spodbuja k združevanju in povečevanju števila skupnih nalog, ki jih skupne občinske uprave izvajajo. Medtem ko je prej veljalo, da sta lahko za skupno občinsko upravo dovolj dve občini, morajo zdaj biti najmanj tri. Zaradi tega so se nekatere obstoječe skupne občinske uprave preoblikovale, med njimi tudi mariborska, ki je zdaj z 18-imi občinami in okrog 200 tisoč prebivalci največja v Sloveniji.

Občine, vključene v skupno občinsko upravo Maribor si od novega leta glede na želje in potrebe delijo Medobčinsko redarstvo, Medobčinsko inšpekcijo in Skupno službo varstva okolja. Vodja skupne občinske uprave Maribor dr. Ivan Kobal pojasnjuje, da lahko katerakoli občina, če se druge strinjajo, kadarkoli vstopi, oziroma pristopi k skupni občinski upravi: "Občine, ki so pa že članice, pa lahko kadarkoli pristopijo ali odstopijo od posamezne naloge."

Skupno občinsko upravo sofinancirajo vse vključene občine, od števila nalog, ki si jih delijo, pa je odvisen delež sofinanciranja s strani države. Mesta občina Maribor je vključena v tri naloge, zato: "Ministrstvo za javno upravo povrne 40 % sredstev, ki jih je mestna občina vložila v stroške dela in prispevke in še 20 % materialnih stroškov."

Skupne občinske uprave lahko izbirajo med 11-imi upravnimi, razvojnimi in strokovnimi nalogami. Ker več kot jih je, večji je delež sofinanciranja, v mariborski skupni občinski upravi že razmišljajo o širitvi nalog. Zanimanje je predvsem za skupno revizijsko službo ter področja civilne zaščite, požarnega varstva in prostorskega načrtovanja.