Trenutno se predvaja:
Maribor 1
11. februar 2020 ob 13:45 Maribor Novice

Najhuje je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je delno ali v celoti razkrilo strehe kar 75-ih objektov

V občini Kidričevo se ob zadnjih vetrolomih sprašujejo, koliko je k temu pripomoglo človekovo ravnanje
Na Zavodu za gozdove še vedno odsvetujejo obisk gozdov, saj so v krošnjah dreves tudi polomljene veje (slika je simbolična). Foto: MMC/Televizija Slovenija/Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Na Zavodu za gozdove še vedno odsvetujejo obisk gozdov, saj so v krošnjah dreves tudi polomljene veje (slika je simbolična). Foto: MMC/Televizija Slovenija/Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Silovit veter, ki je v minulih dneh zajel dele države, se je danes umiril. Na Zavodu za gozdove pa še vedno odsvetujejo obisk gozdov, saj so v krošnjah dreves tudi polomljene veje. V Podravju škodo še ocenjujejo.

Najhuje je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je delno ali v celoti razkrilo strehe kar 75-ih objektov. Podrtega je tudi veliko drevja, na osnovnih šolah v Šmartnem na Pohorju in v Tinju pa je odkrilo del streh. Veter v gozdovih na Koroškem včeraj sicer ni povzročil večje škode. Podrla so se posamezna drevesa, zlasti na območjih, kjer je bila stabilnost gozdov prizadeta že v prejšnjih ujmah.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec si sicer na Gorenjskem ogleduje škodo v gozdovih, ki jo je v minulih dneh povzročil veter. Ta ima na Dravsko-ptujskem polju silovito moč, saj so pred približno 30 leti tam izvedli melioracijo in posekali vso drevje, ki je razmejevalo tamkajšnje njive in tako ostali brez vetrobranov, opozarjajo v občini Kidričevo. V občini Kidričevo se ob zadnjih vetrolomih sprašujejo, koliko je k temu pripomoglo človekovo ravnanje. Župan Kidričevega Anton Leskovar: "Vseakor so bili naši starejši občani bolj pametni, saj so imeli okoli njive živo mejo - rasle so jelševe meje. Sedaj tega ni in je zato moč vetra močnejša."

Alojz Šprah, nekdanji župan občine Kidričevo in upokojeni gozdar iz družine z gozdarsko tradicijo, meni da smo s tem, ko smo na Dravsko-ptujskem polju povsem posekali tako imenovane gozdne meje, ravnali nespametno: "Takrat je prevladalo stališče kmetijskih strokovnjakov; zdaj zelo občutimo to vetrovalovanje... To dejanje je bila kar lepa napaka."

Tudi sam je občutil moč vetra na Dravskem polju, ko mu je pred osmimi leti razkrilo hišo. Pravi, da so naši predniki dobro vedeli, da na prodnatem delu Dravsko-ptujskega polja ne uspevajo kmetijske kulture, pač pa gozd.

Ker zadnja leta v občini Kidričevo na veliko sekajo obolele iglaste gozdove, se poraja bojazen, da bi veter še pridobil na moči. Direktor občinske uprave v Kidričevem Damjan Napast: "Posek je del rednega vzdrževanja gozdov, ki ga opravlja Zavod za gozdove Slovenije, ti poseki ne vplivajo, ker so sekcijsko razdeljeni na področja; in nimajo vpliva na moč vetrov."

Upokojeni gozdar Alojz Šprah pa meni, da golosek s stroji sicer predstavlja enostavnejši, ne pa boljši način pomladitve gozda.

N. R., STA, Gabrijela Milošič

Nazaj na vrh