Vrstijo se negativni odzivi na predlog sprememb medijske zakonodaje. Javni servis RTV Slovenija ob načrtovanem krčenju prihodkov ne bi več zmogel izvajati z zakonom določenih obveznosti. Medijski strokovnjak Peter Čakš ocenjuje, da regionalnih centrov v Kopru in Mariboru ne bi smeli krčiti ali celo ukinjati, filozof Boris Vezjak pa meni, da gre za model političnega udara na ključne medije.

Predlog sprememb Zakona o RTV Slovenija pomeni za javni servis 13 milijonov evrov na leto manj, če k temu dodatmo še, da vlada ni izpolnila svoje obljube, dane, ko je dvignila plače v javnem sektroju, pa je ta primanjkljaj krepko čez 20 milijonov na leto, to pa bo gotovo imelo posledice v obliki krčenja programov, dodaja odgovorni urednik regionalne Televizije Maribor Tomaž Karat, ki ob tem upa, da se politika vendarle ne bo odločila o ukinjanju regionalnih centrov: "Naš prispevek je ne samo v tem, da poročamo iz te regije, ampak dajemo dodano vrednost nacionalnim programom radia in televizije Slovenija."

Da sta regionalna centra v Mariboru in Kopru dragulja, ki ju je treba negovati, poudarja medijski strokovnjak Peter Čakš z mariborske s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: "Sam bi razmišljal kvečjemu o širitvi poslanstva na več regij, na katere mejita RTV centra, in s tem posledično o kakšnem evru več za prispevek, ne pa o njegovem krčenju."

Filozof Boris Vezjak ocenjuje, da gre za poskus nadzora nad ključnimi mediji, zlasti javno radiotelevizijo: "Ocenjujem, da gre za model političnega urada na javno radiotelevizijo in ključne medije." Na to po Vezjakovem mnenju kaže tudi izjemno kratek čas za pripombe.

Sogovorniki pričakujejo, da bodo predlogi Zakona o medijih, Zakona o RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji vendarle spremenjeni in ne bodo sprejeti v predlagani obliki.