Na zadnji novembrski petek so v Mariboru prižgali praznično razsvetljavo in mesto je zakorakalo v Čarobni december. Z njim so zaživeli: Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvoru, sejemska ponudba in glasbeni dogodki, obiskovalcem sta na voljo tudi drsališči na Trgu svobode in pod Pohorjem. Kljub vsemu za okrasitvijo nekateri pogrešajo zgodbo. Na dan otvoritve prazničnega mesta se je tam trlo ljudi, ki jim je bila okrasitev načeloma všeč, a pravico imajo zahtevati več.

Maribor ima svoj značaj in dovolj zgodb, da bi jih pripovedoval z okrasitvijo, kot to počno v drugod. Že pred dobrim desetletjem je skupina Mikrourbanika zasnovala svetlobno zgodbo Vilin klobčič, pri tem je sodelovala tudi arhitektka Teja Lozar Kovač, ki pravi, da je del zgodbe tudi po dobrem desetletju uspešen: "To dokazuje vilinski dvor, ki nadaljuje zgodbo."

A zgodba ni bila nikoli dokončno izpeljana oziroma ustrezno nadgrajena, tudi zaradi pomanjkanja kontinuitete. Arhitektka in ilustratorka Manica Klenovšek Musil, tudi del Mikrourbanike: "Bi moral nekdo biti, ki bi zgodbo nadaljeval, četudi se struktura oblasti zamenja v tem času."

Deležniki bi morali biti bolj povezani, pravi kulturni menedžer Marko Brumen, treba je imeti načrt, tako kot npr. v Gradcu, kje deluje kompetenčni center za promocijo mesta: "Se mi zdi pameten način, kako nastopiti, da veš, kaj povedati o sebi."

Praznični december je lahko tudi zelo uspešna gospodarska zgodba, kjer to vedo, so nanj pripravljeni že poleti, sicer pa tudi na mariborski občini obljubljajo jasnejšo vizijo in analizo februarja: "Tako da mogoče so to že prvi koraki in prvi v seriji mnogih," je še povedal Marko Brumen.