Ponovna ustavitev javnega življenja povsem ustavlja tudi kulturno življenje. V slovenskih gledališčih in drugih kulturnih zavodih, predvsem pa samostojni ustvarjalci na tem področju, se tako še bolj kot spomladi soočajo z veliko negotovostjo in mnogo neznankami, vse več je tudi strahu za preživetje.

Samozaposleni v kulturi so zaradi večmesečnega usihanja kulturnega življenja ogroženi še bolj kot njihovi kolegi v javnih zavodih in nevladnih ustanovah. Nekateri iščejo rešitve v organiziranju spletnih dogodkov; med njimi je tudi režiserka in pedagoginja v Gledališču zatiranih Barbara Polajnar, ki za mlade pripravlja izobraževalne delavnice. A virtualni svet ne more biti dolgotrajna rešitev za nikogar, ne za gledalce ne za ustvarjalce, pravi, in z zaskrbljenostjo gleda v prihodnje mesece, ko bo, kot kaže, za kulturo na voljo še manj denarja. "Samozaposleni se sprašujemo, kaj bo prihodnje leto ? Ali bodo sploh razpisani javni projekti, moje delo je namreč odvisno od javnih razpisov. Tudi ni jasno, kakšne aktivnosti bodo razpisane, če sploh bodo," še pravi Barbara Polajnar.

Kulturna industrija, zlasti glasbena, je še bolj ogrožena, pove producentka in glasbena agentka Mojca Zupanič. Meni, da utegne brez prihodkov ostati okoli 30 tisoč ljudi, ki poleg glasbenikov ustvarjajo v tej panogi.

"Že drugo zaprtje kulturnih prireditev je velik udarec za celotno kulturno industrijo, za glasbeno še posebej. Kajti takšno stanje bo trajalo vsaj do poletja, če ne še dlje. To pa je celoleten izpad prihodkov," pravi Mojca Zupanič.

Ob dolgotrajnem izpadu prireditev se bodo ljudje odvadili prihajati na koncerte in predstave, to pa utegne močno okrniti kulturno industrijo. Producentka še meni, da bi po vzoru drugih evropskih držav tudi pri nas morali pripraviti sistemske rešitve za celoten kulturni sektor, sicer nam grozi njegovo uničenje.