V Sloveniji je po podatkih Ekologov brez meja okoli 8.000 divjih odlagališč odpadkov, na območju mariborske občine več kot 160. Med razlogi sta tudi premajhna ozaveščenost in neučinkovit nadzor. Težava pa je ne samo nelegalno odlaganje smeti v naravo, pač pa tudi onesnaževanje ekoloških otokov s smetmi, ki tja ne sodijo.
Kljub temu, da je nelegalnih odlagališč za približno tretjino manj kot leta 2010, pred veliko akcijo Očistimo Slovenijo, so divja odlagališča še vedno velik problem. Katja Sreš iz Ekologov brez meja pravi, da bi bilo treba povišati kazni in okrepiti nadzor, ki bi ga moralo izvajati več inšpektorjev: "Samo 150 inšpektorjev v državi bdi nad dejanji dveh milijonov ljudi."
Težava je tudi, ker to področje ureja pet zakonov ter različne uredbe in pravilniki. Zaplete se tudi pri pristojnosti inšpekcij – občinska bdi nad komunalnimi, državna nad gradbenimi in nevarnimi odpadki. Lani je mariborski medobčinski inšpektorat uvedel 68 inšpekcijskih in 22 prekrškovnih postopkov, pojasnjuje vodja Nina Mikl: "Če nekomu ne moremo dokazati prekrška, javnemu podjetju naložimo pravilno odstranitev teh odpadkov, in sicer na stroške vseh nas."
Snaga se sooča tudi z smetenjem ekoloških otokov, pravi Petra Hercog: "Nekateri ekološki otoki so konstrantno onesnaženi z avtomobilskimi gumami, s salonitno kritino, z elektronskimi napravami..."
V mariborski občini je globa za fizične osebe za kršitve s področja odpadkov 100 evrov, za pravne pa 1000. Lani so izrekli za 3000 evrov glob.
Ob represiji pa je izjemnega pomena ozaveščanje javnosti; prav tako čistilne akcije prostovoljcev, saj odpadki privlačijo nove odpadke, zato je treba okolje čistiti, ocenjuje Katja Sreš.
V Mariboru so sicer kar trije zbirni centri Snage, kjer je mogoče večino frakcij odpadkov oddati brezplačno.