Iz mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra, od koder zaradi težkih delovnih pogojev dela že nekaj let odhajajo medicinske sestre, bolničarji in negovalci, prihajajo nova opozorila o nevzdržnih razmerah in izgorelosti zaposlenih. Samo letos je, vključno z upokojitvami, bolnišnico zapustilo 78 zaposlenih na področju zdravstvene nege. Ta hip bi jih za normalno delo potrebovali vsaj še 400. Potreben kader bolnišnica intenzivno išče z razpisi, kjer le lahko si pomagajo tudi s študentskim delom in prostovoljci.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na področju zdravstvene nege ob nekaj več kot 1700 zaposlenih manjka približno četrtina kadra oziroma več kot 400 delavcev. Zaradi preobremenitev so razmere pogosto na robu vzdržnosti, pravijo zaposleni. Negovalnega kadra primanjkuje na večini oddelkov, najhuje pa je, kot pritrjuje tudi pomočnica direktorja za zdravstveno nego Hilda Rezar na najzahtevnejših oddelkih: "Na oddelkih za intenzivno terapijo, intenzivno nego in pa urgentni center."

Težki delovni pogoji za nizko plačilo so najpogostejši razlog, da negovalno osebje zapušča bolnišnico. Letos se je zaradi odpovedi in upokojitev število zaposlenih zmanjšalo za 78: "Manko je izjemno velik, vendar mi vse odhode nadomeščamo z novozaposlenimi."

Te pa je na trgu dela težko najti, tudi zato ker povpraševanje po zdravstvenih kadrih čez mejo ne pojenja. V bolnišnici so sicer letos dodatno zaposlili 20 delavcev, a je razkorak med številom zaposlenih in potrebami na področju zdravstvene nege še vedno ogromen: "Še vedno po kategorizaciji 25 procentov zaposlenih v zdravstveni negi manjka." Kjer le lahko, si tako pomagajo s študentskim delom, pravi Rezarjeva: "Mi imamo trenutno že redna delovišča na centralni sterilizaciji, centralni operativi blok, intenzivna terapija, razni ultrazvoki, porodnišnica, kjer razporejamo študente."

Ti mesečno opravijo okoli 1500 ur dela. Del bremena zaposlenih, zlasti na onkologiji in psihiatriji, pa prevzemajo tudi prostovoljci.